Franja

Battus -ī, m (Βάττος) Bat,

1. priimek Aristotela iz Tere (Thera), Polimnestovega (ali Grinovega) in Froniminega (Phronima) sina, ustanovitelja Kirene (l. 630): Iust., Batti domos (= Cyrenen) petere Sil. Od tod Battiadēs -ae, voc. -ē, m (Βαττιάδης) Batiad, Batov potomec, pesn. = Kirenčan, t.j. pesnik Kalimah: O., Cat., Stat.; pl. Battiadae (Βαττιάδαι) Batiadi = Kirenčani: Sil.

2. Nelejev pastir: O.

Batulum -ī, n Batul, mesto v Kampaniji: V., Sil.

bātuō, gl. battuō.

batus (batos) -ī, f (gr. βάτος) robida, ostrožnica: Ap. h., batos Idaea Ap. h. malinjak.

batus -ī, m bat, hebr. tekočinska mera = 50 sekstarijev (okoli 40 litrov): Eccl.

Baubō -ōnis, f (Βαυβώ, οῦς, f) Bavbona iz Elevzine, Cererina dojilja: Arn.

baubor -ārī (onomatop.; prim. gr. βαΰζω lajam, βαύ βαύ = sl. bavkati, bav bav) bavkati, lajati, bevskati: Lucr., Suet. fr. — Soobl. act. baubō -āre: Non.

baucalis -is, f (gr. βαύκαλις) lončena (posoda) hladilnica: Cassian.

Baucis -idis, f (Βαῦκις) Bavkida, žena starca Filemona: O. Od tod apel. Baucis = starka, stara žena: Pers.

Baulī -ōrum, m (Βαῦλοι, po mitu iz βοῦς in αὐλή, ker naj bi Herkul ugrabljeno govedo spravil v Gerionove staje) Bavli, kraj, ki je obsegal več vil med Mizenom in Bajami v Kampaniji: Varr., Ci., Sil. — Prvotna obl. Boaulia (Boālia) -ium, n: Symm., Serv.

Bavius -iī, m Bavij, pesmarček v Vergilijevem času: V., Hier.

baxea -ae, f (iz gr. *πάξεια: πάξ) nekakšna lahka plesna sandala, spletena iz vlaken, bilk, listja ali ličja; taka obuvala so nosili igralci v komedijah, filozofi, pa tudi ženske: Pl., Varr. fr., Ap. — Soobl. baxa -ae, f: Tert.

bdellium -iī, n (gr. βδέλλιον)

1. vinska palma, ki je rasla v Srečni Arabiji: Plin.

2. met. blagodišeči kavčuk tega drevesa: Arabicum P. Veg.; od tod laskavo: tu bdellium Pl.

beātificātor -ōris, m (beātificāre) osrečevalec: Eccl.

beātificō -āre -āvī -ātum (beātus in facere) osrečiti (osrečevati): Eccl.

beātificus 3 (beātus in facere) osrečevalen, blažilen: Ap., Eccl.

beātitās -ātis, f in beātitūdō -inis, f (novejši Ciceronovi tvorbi [De nat. deor. I, 34, 95], ki se ponovno rabita šele pri pozn. piscih; beatitas Macr. idr., beatitudo Petr., Ap. idr.; pl. beatitudines Aug., Sid.) blaženost, blaženstvo.

beātulus 3 (demin. beātus) popolnoma srečen, presrečen: Pers.

beātus 3, adv. -ē, gl. beō.

beber, vulg. biber, -brī, m, poznejša soobl. fiber (gl. to geslo) beber, bober: Prisc.