Franja

Basilicus (-ī) sinus -ūs, m Kraljevi zaliv ob karskem obrežju: Mel., Plin.

Basilidae -ārum, m Bazilidi, sarmatsko ljudstvo: Mel., Plin.

basilisca -ae, f (iz βασιλίσκος) bot. baziliska, sredstvo zoper delovanje baziliskovega strupa: Ap. h.

basiliscus -ī, m (gr. βασιλίσκος) kuščar bazilisk: Plin., Lucan. idr.

bāsiō -āre -āvī -ātum (bāsium) poljubiti (poljubljati, poljubovati): Petr., Ap., oculos alicuius Cat.; z notranjim obj.: basia multa basiare Cat.

bāsiolum -ī, n (demin. bāsium) poljubček: Petr., Ap.

basis -is (-eos), acc. -im, abl. -ī, f (gr. βάσις)

I. v pravem pomenu

1. arhit.
a) podnožje, podloga, podstava, podstavek: Vitr., columellae, sepulcri Ci., statua abiecta basim in foro manere voluerunt Ci., bases abacorum Plin.; preg.: aliquem cum basi sua metiri Sen. ph. koga s podlogo vred meriti = preceniti (precenjevati) koga; pren.: bases virtutis Vulg. podstave.
b) najspodnejši (najnižji) del stebrovega trupa: scapi Vitr.
c) podzid(je): villae Ci. ep.

2. mat.: basis trianguli Ci. (črta) osnovnica; basis arcus Col. tetiva.

3. živalski podplat: P. Veg.

— II. pren.

1. gram. osnovna beseda: Varr.

2. metr. zveza dveh stopic: slovničarji.

3. ret. podstava pripovedi: Don.

bāsium -iī, n (najbrž osk.-umbr. ali kelt.) poljub: Petr., basia iactare Ph., Iuv. z roko poljube nuditi, basia multa basiare Cat.

Bassānia -ae, f Basanija, mesto v mak. Iliriji (zdaj Elbasan): L. Od tod preb. Bassānītae -ārum, m Basanijci: L.

Bassare͡us -eī, voc. -e͡u, m (gr. Βασσαρεύς iz βασσάρα lisica, lisičina) Basarej = v lisičino (lisičjo kožo) oblečen (kakor bakhantke), eno od Bakhovih imen: H. Od tod adj. Bassaricus 3 (Βασσαρικός) basarejski, bakhovski: comae Pr.; subst. Bassaris -idis, f (Βασσαρίς) bakhantka: Pr.

Bassus -ī, m Bas, priimek Avfidijevega, Cecilijevega idr. rodov.

bastaga -ae, f (gr. βασταγή) vožnja za tlako, tlaka z vozom: Cod. Th.; vozivo za tlako: Publicius ap. Aug.

bastagārius -iī, m (bastaga) voznik za tlako: Cod. Th.

Bastarnae: L., T., Cl. in Basternae: O., Plin., -ārum, m Bastarnci, Basternci, germ. ljudstvo ob Prutu; sg. Bastarna -ae, m Bastarnec: L.

basterna -ae, f (izpos. iz βαστάζω ali sor. z bastum) krog in krog pokrita nosilnica za gospe, ki sta jo na prečnih drogovih nosili muli: Lamp., Pall., Amm., Hier.

Basternae, gl. Bastarnae.

Bastulī -ōrum, m Bastulci, ljudstvo v betski Hispaniji: Mel., Plin. — Soobl. v sg. Basculus -ī, m Baskulec: Varr.

bastum -ī, n palica: Lamp.

bat, šalj. beseda, s katero se smeši in odbija ugovor, uveden z „at“, at … bat nekako ali … bali: Pl.

Batāvī -ōrum, m Batavci, kelt. ljudstvo, ki se je s prvotnih bivališč preselilo na otoke v renskem poustju; zato se imenuje pokrajina med Renom in Valo insula Batavorum: C., T. idr.; sg. Batāvus -ī, m Batavec: Mart.; kolekt.: Sil., Iuv. Od tod adj. Batāvus 3 batavski: spuma Mart., aurem habeo Batavam Mart. neomikano uho.