-
X, x, 21. črka stlat. abecede = gr. Ξ, ξ; nastopa kot dvojni soglasnik za glasove cs (lux = *luc-s), gs (rex = *reg-s), hs (vexi = *veh-si) in v grških besedah tudi chs (onyx = *onych-s); kot začetna črka stoji le v tujkah; kot številčno znamenje x oz. X = 10; od tod na novcih = denarius (ki je sprva veljal 10 asov) npr. XCCCC Ci., beri: denariis quadringentis, XLX Plin., beri: denariis sexaginta.
-
Xanthos2 (Xanthus) -ī, m (Ξάνϑος) Ksánt
I.
1. reka v Troadi (= Scamander, gl. to besedo): V., O., Plin.
2. rečica v Epiru (tako jo imenuje Helen): V.
3. reka v Likiji, izvirajoča na Tavr(os)u (zdaj Koca Çayi): V., H., O., Mel., Plin.
4. ob tej reki stoječe mesto: Ps.-V. (Culex), Plin. —
II. grško moško ime
1. eden izmed 50 Egiptovih (Ajgiptovih) sinov: Hyg.
2. likijski zgodovinopisec: Plin.
-
Xenippa -ōrum, n Ksenípe (Ksenípa), področje na vzhodu pokrajine Sogdiana: Cu.
-
xenium -iī, n (tuj. ξένιον)
1. darilo za gosta, gostinsko darilo, gostinski dar: ideo pictores ea, quae mittebantur hospitibus, picturis imitantes xenia appellaverunt Vitr., summo die abeuntibus nobis (tam diligens in Caesare humanitas) xenia sunt missa Plin. iun.; od tod Xenia -ōrum, n Gostinska darila, naslov 13. knjige Marcialovih epigramov, ker se njihova vsebina večinoma nanaša na gostinska darila: Mart.
2. sploh dar, darilo: Ulp. (Dig.), quam me iuvat, quod in causis agendis non modo pactione, dono, munere, verum etiam xeniis semper abstinui! Plin. iun.
-
xystus -ī, m ali xystum -ī, n (vedno pri Vitr.) (tuj. ξυστός : ξέω stružim, gladim; xystus torej = prostor z zglajenim, zravnanim tlakom) ksíst
1. pri Grkih pokrito stebrišče oz. stebriščni hodnik (starejše stebreník) v gimnazijih za atletske vaje v zimskem času, pa tudi sprehajališče: Vitr., Tert.
2. pri Rimljanih nepokrita terasa (starejše gredína) pred podeželskimi dvorci, obdana s cvetličnimi gredami, obsajenimi z zeleniko, namenjena sprehajanju, rekreaciji, pogovoru ipd., nepokrito sprehajališče: Ci., Vitr., Ph., Sen. ph., Suet., Plin. iun.; z namigom na xystus 1.: spatiari in xysto Ci.
-
Zanclē -ēs, f (Ζάγκλη) Zánkla
1. staro ime za Mesano (Mesāna, zdaj Messina na Siciliji), mesto, ki je dobilo ime po svoji srpasti podobi (sicilsko gr. ζάγκλον = srp): O., Sil. Od tod adj.
a) Zanclaeus 3 (Ζαγκλαῖος) zánkelski, zanklájski: arena (= Sicilia) O., Charybdis O., moenia (Messana) Sil.; subst. Zanclaeī -ōrum, m (Ζαγκλαῖοι) Zánkelci, Zanklájci, preb. Zankle: Plin.
b) Zanclēius 3 zánkelski, zankléjski: saxa O.
2. mesto na Peloponezu: Plin.
-
Zēlasium -iī, n Zelásij, rt na Evboji: L.
-
Zēnō (Zēnōn) -ōnis, acc. -ōna (Varr.), m (Ζήνων) Zénon
1. grški filozof iz Kitija (Citium) na Cipru, ustanovitelj stoiške filozofske šole; učil je okrog l. 300 v Atenah v stebrišču (gr. στοά); v visoki starosti se je prostovoljno izstradal do smrti: Varr., Ci., Sen. ph., Q.; v pl.: omnes Zenones et Chrysippi Sen. ph.; gr. acc. pl.: Zēnōnas: Mart.
2. grški filozof iz Ele(j)e (Velia v Lukaniji), učenec Elejca Parmenida okrog l. 460, privrženec eleatske filozofske šole, utemeljitelj in iznajditelj dialektike, Periklov učitelj: Ci.
3. grški filozof, epikurejec, Ciceronov in Atikov učitelj: Ci.
4. neki zdravnik: Cels.
5. grški cesar v 5. stol. po Kr.; od tod adj. Zēnōniānus 3 Zénonov, zénonski, zenonijánski: lex I ustin. Inst. — Od tod subst. Zēnōnicī -ōrum, m (Ζηνωνικοί) zénonci, Zenonovi učenci: Aug.
-
zeugma1 -matis, n (tuj. ζεῦγμα) zévgma, gram. (ret.) figura, pri kateri se en predikat nanaša na več subjektov, čeprav se ujema le z enim od njih: Serv., Char. idr.
-
zōna -ae, f (tuj. ζώνη)
1. ženski pas (opas, opásnica, pasíca, prepasnica), ki je spodnjo obleko držal skupaj ob telesu: Mart. idr., Persephones zona O., dat teretem zonam, qua modo cincta fuit O., zonam solvit diu negatam Cat., solutis Gratiae zonis L.; kot znamenje devištva: castaque fallaci zona recincta manu O.
2. occ.
a) moški pas, poseb. pas, v katerem so hranili denar, opašnják, opásica (opasíca): Pl., Suet. idr., argentum in zonis habentes L.; od tod: qui zonam perdidit H. ki je ob denar = revež.
b) pas = pasu podoben rob ob dragulju: Plin.
c) obroba, obšiv, bordúra na oblačilu: Isid.
d) ozvezdje Orionov pas: zona latet tua nunc, … Orion O.
e) metaf. (zemeljski) pas (starodavniki so poznali pet pasov), področje, območje, zona, cona: Mel., Plin., Macr., M. idr., quinque tenent caelum zonae V., zonarumque trium contentus fine O. (prim. O., Metam. 1, 45, 46), zona nivalis (mrzli), perusta (vroči) Lucan.
-
Zōpyrus -ī, m (Ζώπυρος) Zópir
1. fiziognom (liceslovec) v Sokratovem času: Ci.
2. plemenit Perzijec, Megabizov sin, ki se je na zelo krut način sam pohabil in s tem pripomogel, da je kralj Darej Histasp osvojil Babilon: Iust.
3. zdravnik: Cels.
4. umetnik cizeler (caelator): Plin.
5. retor iz Klazomen: Q.