-
acinos -ī, f (gr. ἄκινος) dišeča zel, menda divja bazilika: Plin.
-
acinōsus 3 (acinus) vinskim jagodam podoben: Plin.
-
acinus -ī, m in acinum -ī, n jagoda, poseb. vinska jagoda: Ca., Varr., Col., Plin., Suet., ex acini vinaceo Ci.; tudi nešplja in granatno jabolko: Plin. — Soobl. acina -ae, f: Cat.
-
acipēnser (acupēnser, aquipēnser [pri P. F.]) -eris, m Rimljanom zelo priljubljena riba, menda keča, kečiga: Luc. ap. Ci., Ci., H., O., Plin., Macr. — Soobl. acipēnsis -is, m: Mart.
-
Ācis -idis, voc. Āci (O.), m (Ἀκις) Akis, rečica ob Etni: O., Sil., Cl. (pri katerem je A kratek); mitični sin Nimfe, ki je prebivala v reki Simetu (Symaethus), lepi pastir, ki ga je ubil Polifem, ker ga je ljubila Galateja: O.
-
acisculum -ī, n (aciēs) ostnato kladivce: Boet.
-
acītābulum -ī, n (v rokopisih) = acētābulum.
-
āclis -idis, bolje āclys -ydis, f (gr. ἀγκυλίς) kratko kopje z jermenom: Val. Fl., Sil., Serv., Sid., teretes aclydes V.
-
Acmōn -onis, acc. -ona, m (ἄκμων Hom. neutruden) Akmon, samogovoreče ime.
1. Enejev tovariš: V.
2. Diomedov tovariš: O.
-
Acmōnia -ae, f (Ἀκμωνία) Akmonia, mesto v Frigiji vzhodno od Sard. Od tod adj. Acmōnēnsis -e akmonski, iz Akmonije: civitas, legati Ci.; pl. subst. Acmōnēnsēs -ium, m Akmonci, preb. Akmonije: Ci.
-
Acmonidēs -ae, m (Ἀκμονίδης iz ἄκμων, Akmonid = sin nakovala) Akmonid, samogovoreče ime Kiklopa kovača: O.
-
acnua (agnua) -ae, f (gr. ἄκαίνα ali ἀκένα) ploščinska mera 120 kvadratnih čevljev (kmečki izraz za actus quadratus): Varr., Col.
-
acoenōnētus -ī, m (gr. ἀκοινώνητος) ki nerad deli z drugimi, pridevek sebičnega pedagoga: Iuv. (tudi acoenonoētus ἀκοινονόητος = communi carens sensu).
-
Acoetēs -ae, m (ἀκοίτης Hom. = soprog) Akojt,
1. Evandrov oproda: V.
2. Bakhov strežnik: O., Hyg.
-
acoluthos (acoluthus) -on (-um) (gr. ἀκόλουϑος) sledeč za kom; subst. acoluthus (acolythus, acoletus) -ī, m akolut, nižji strežnik ali pomočnik svečenikov pri slovesnih obredih rim. cerkve, nekak cerkovnik: Aug.
-
aconae -arum, f (gr. ἀκόναι) ostro kamenje: Plin.
-
Aconē Akona, pristanišče v Bitiniji: Plin., Amm., Isid.
-
aconītī, adv. (gr. ἀκονιτί) ne da bi se dotikal prahu, t.j. brez truda: Plin.
-
aconīton (aconītum) -ī, n (gr. ἀκόνιτον) omej, preobjeda, strupena rastl.: V., Lucan., Plin.; v antiki so izvajali to ime iz skalnatih tal (ἀκόνη), kjer ta rastlina raste: quia nascuntur durā vivacia caute, agrestes aconita vocant O.; sinekdoha strup, strupena pijača: Iuv., lurida terribiles miscent aconita novercae O.
-
Aconte͡us -eos in -eī, m (*ἀκοντεύς iz ἄκων; kopjemetalec) Akontej, samogovoreče ime
1. lacijskega vojaka: V.
2. Perzejevega tovariša: O.
3. nekega vojaka: Sil., Stat.