Franja

Marōnēa (Marōnīa) -ae, f (Μαρώνεια) Maronéja (Maroníja),

1. mesto v Samniju (zdaj Marano): L.

2. mesto v Trakiji ob Shojneju, sloveče po vinogradništvu (zdaj Marogna): L., Mel. — Od tod subst. Marōnītēs -ae, m (Μαρωνείτης) Maronít, Maronéjec: Varr., L., Plin.; adj. Marōnēus 3 maronéjski: vinum Plin., Maroneo victus Baccho Tib. (pesn. = Maroneo victus vino).

Marrūcīnī (Marūcīnī) -ōrum, m Marukíni, ljudstvo ob jadranski obali ob reki Atern z glavnim mestom Teate (Teāte, zdaj Chieti): Ca., Ci., C., Plin. — Od tod adj. Marrūcīnus 3 marukínski: Plin., Sil., Stat., ager L.; adv. Marrūcīnē (po) marukínsko, pren. = zvesto (ker so bili Marukini znani kot zvesto ljudstvo): Tert.

Marruvium (Marrubium) -iī, n Marúvij (Marúbij), staro glavno mesto Marsov ob Fucinskem jezeru (zdaj S. Benedetto): Sil. — Od tod adj. Marruvius 3 marúvijski, mársovski: gens V. marsovski narod, Marsi; subst. Marruviī -ōrum, m Marúvijci, preb. mesta Maruvija: Plin.

Marus -ī, m Márus, reka v Dakiji, pritok Donave (zdaj Maroš, Moriš na Madžarskem): T., Plin.

Massicus -ī, m (s subst. mons in tudi brez njega) Másik, Másiška gora na meji Lacija in Kampanije, sloveča po izvrstnem vinu (zdaj Monte Masso ali Massico): Pl., Ci., L. Adj. Massicus 3 másiški: (h)umor ali munera V. = vinum Massicum H., tudi samo Massicum -ī, n (sc. vinum) másiško vino: veteris pocula Massici H.; subst. Massica -ōrum, n másiško pogorje: V.

Massilia -ae, f (Μασσαλία) Masílija (zdaj Marseille), naselbina jonskega mesta Fokaje (v Mali Aziji), staro, slavno trgovsko središče v Narbonski Galiji, glavno mesto galske province, ki ni bilo podložno rimskemu namestniku, ampak samoupravno, dokler mu ni Cezar po osvojitvi l. 49 vzel teh predpravic; s tem se je začel propad mesta: C., L., Ci., Lucan., T., Plin., Sil., Iust. — Od tod adj. Massiliēnsis -e masíl(ij)ski: mores Pl. razkošne, sil Plin. divja kumina; subst. pl. Massiliēnsēs -ium, m Masíl(ij)ci, preb. Masilije: C., Ci. Massiliōticus 3 masíl(ij)ski: os Rhodani Plin. Massilitānus 3 masíl(ij)ski: (v tmezi) Massili portant iuvenes ad litora tanas Enn.; subst. Massilitānum -ī, n (sc. vinum) masíl(ij)sko vino: Mart.; pl. Massilitānī -ōrum, m Masíl(ij)ci: Vitr.

Mātilica -ae, f Matílika, mesto v Umbriji (zdaj Matelica): L., Fr. — Od tod preb. Mātilicātēs -ium, m Matilikáti, Matiličáni, preb. Matilike: Plin.

Matīnus -ī, m Matín, gora ob vznožju Gargana v Apuliji, sloveča po odličnem medu (zdaj Matinata): Lucan. — Od tod adj. Matīnus 3 matínski: apis, cacumina H., litus H. vzhodno obrežje Apulije.

Matiscō -ōnis, f Matiskóna, hedučansko mesto ob Ararju v Lugdunski Galiji (zdaj Mâcon): C.

Mātrona² -ae, f Mátrona,

1. pritok reke Sekvane v Lugdunski Galiji (zdaj Marne): C., Aus., Amm.

2. gorski prelaz (zdaj Mont-Genèvre), ki je dobil ime po nesreči neke dame: Amm.

Mattium -iī, n Mátij, glavno mesto Hatov, ki so bivali na današnjem Hesenskem in v Turingiji (zdaj vas Maden pri Fritzlaru): T. — Od tod adj. Mattiacus 3 mátijski, v mátijski okolici se nahajajoč: ager T., pilae Mart. milne kroglice (za barvanje las), Mattiaci fontes calidi Plin. ali Mattiacae aquae Amm. Matijske toplice (današnji Wiesbaden); subst. pl. Mattiacī -ōrum, m Mátijci, mátijski okoličani, preb. Matija, hatsko pleme: T.

Mazaca -ae, f (Μάζακα) Mázaka, glavno mesto Kapadokije ob gori Argaj, za časa cesarjev imenovano Caesarea ad Argaeum (zdaj Kaisarjeh): Auct. b. Alx., Eutr. — Heterocl. obl.

1. Mazaca -ōrum, n (τὰ Μάζακα) Mázaka (Mázake): Plin., Vitr.

2. Mazacum -ī, n Mázak: Plin.

Mazagae -ārum, f (τὰ Μάσσαγα ali Μάσσακα) Mázage (Másage, Masake), največe mesto asakenske dežele v Indiji (zdaj Bischore): Cu.

Medeōn -ōnis, m (Μεδεών) Medeón, mesto v Bojotiji (zdaj Kastraki): Plin., Stat.

Mediōlānum -ī, n: T., Plin., Iust., Aur., Aus. in Mediolanium -iī, n: L., Suet.

1. Mediolán, Mediolánij, glavno mesto Insubrov v Tostranski (Cisalpinski) Galiji (zdaj Milano). — Od tod adj. Mediōlānēnsis -e mediolánski: Varr., Ci. idr.; subst. Mediōlānēnsēs -ium, m Mediolán(c)i, preb. Mediolana: Varr.

2. (v obl. Mediolānum) Mediolán (zdaj Saintes), glavno mesto Santonov v Galiji ob reki Karanton (zdaj Charente): Amm.

Medobrēga (Medubrīga) -ae, f Medobréga (Medubríga), mesto v Luzitaniji (zdaj Marvao): Auct. b. Alx.; njegovi preb. Medobrēgēnsēs (v novejših izdajah tudi Medubrīgēnsēs, Medubrīcēnsēs) -ium, m Medobrežáni (Medubrižáni, Medubričáni): Auct. b. Alx., Plin.

Medulī -ōrum, m Méduli, pleme v Akvitanski Galiji; na njihovem ozemlju (zdaj Medoc) so bila bogata gojišča ostrig: Aus. — Od tod adj.

1. Medulus ali Medullus 3 médulski: ostrea Plin.

2. Medulicus 3 médulski: supellex Sid. = ostrige.

Medullia -ae, f Medúlija, mestece v Laciju blizu Tiburja (zdaj St. Angelo): L. — Od tod adj. Medullīnus 3 medúlijski, iz Medúlije, kot priimek (Medulin, Medulijec): L., Suet., Iuv.

Medullus¹ -ī, m Medúl, gora v Tarakonski Hispaniji (zdaj Sierra de Mameda): Fl.

Mēdus² -ī, m (Μῆδος) Médus

1. reka v Perziji, levi pritok Araksa (zdaj Polwar): Cu.

2. naslov Pakuvijeve tragedije (po Medejinem sinu Medu): Ci.