Franja

audītōriālis -e (audītōrium) k poslušalnici ali šoli spadajoč: scholastici Aug.

audītus -ūs, m (audīre) slišanje, in to

1. sluh: auditus semper patet Ci., auditus acerrimus, gravitas auditus Plin.; v pl. = ušesa: auditus hominum deorumque Ap.

2. slišanje, poslušanje: vereor, ut hoc... perinde intellegi auditu possit, atque ipse cogitans sentio Ci., auditu comperta habere Cu. ali auditum cognitum habere Plin. po slišanju, po drugih, od drugih, minus celeber auditu Cu. manj pogosto imenovan, non auditu, sed intellectu aliquid perpendere Q., verba ipso auditu aspera Q., brevi auditu quamvis magna transibat T., consultant, quonam modo ea plurium auditu acciperentur T. kako bi jih več moglo to slišati, nos cepimus pontificii iuris auditum Macr. smo se izobraževali v... pravu; v pl.: ut, quod visum arceret, auditūs non adimeret T.

3. met.
a) (slišan) zvok: Acc. fr., Ap., flatus emittere auditum Veg.
b) govorjenje o čem, govorica o čem: occupaverat animos prior auditus T., audire bella et auditūs bellorum It. ap. Cypr., auditum audivi a domino Vulg.
c) (govorjena) beseda, pripoved: Vulg.
č) predavanje: quis dignior unquam hoc fuit auditu? Lucan.

auferō -ferre, abstulī, ablātum

I.

1. odnesti (odnašati), odpraviti (odpravljati), stran, vkraj spraviti (spravljati), stran da(ja)ti, stran vzeti (jemati): aufer manum! Pl. roko proč! auferre mensam Pl., vos haec intro auferte! Ter., auferre aulam in fanum Pl., multa palam domum suam auferebat Ci., fratrem suum... semianimem inter manus domum ablatum L., auferre ab ianua stercus Pl., sacra publica... ab incendiis procul L., Sopater de statua C. Marcelli vix vivus aufertur Ci., auferri ex proelio prope exsanguem L., inter manus e convivio tamquam e proelio auferri Ci. (o pijanem človeku), multos secum levis (aether) abstulit ignes Lucr., hi per dilectum alibi servituri auferentur T.; abs.: aufer! H. nà, vzemi! auferendi casus = ablativus: slovničarji; pesn.: deûm regnator nocte caecā caelum e conspectu abstulit Acc. fr., ore nostro caput incolume abstulisti Ph. si iz... žrela potegnil(o); refl. in med. = odpraviti se, oddaljiti se, preminiti, izginiti: te, obsecro hercle, aufer modo Pl., aufer te domum Pl., aufer te hinc Ter., se ipsos e conspectu nostro abstulerunt Ci., seque ex oculis avertit et aufert V., eripere se auferreque ex oculis Sen. ph., oculis sese abstulit Sil., conversisque fugax aufertur habenis V., pennis aufertur Olympum V. ali in silvam pennis ablata refugit V. ali (Perseus) aufertur in ortus O. odleti, ex oculis auferri T.

2. (o valovju, rekah, vetru idr.) zanesti (zanašati), odplaviti (odplavljati): tibi provectas auferet unda rates Pr., ne te citus auferat axis O., auferre calcaribus equum Sil., proventum optimum frumentorum fluvius improvisus... abstulit Aug.; poseb. pogosto v pass.: Crassipedis ambulatio ablata Ci. ep., in agris passim inundatis pecua ablata L., vento... celeriter e conspectu terrae ablati sunt L., auferor in scopulos O., impetu amnis ablati sunt Cu., (bubo)... traversus (poševno) aufertur Plin., milites... pavore fugientium auferebantur T. raztreseni po gozdovih.

3. pren.
a) s seboj potegniti, s seboj zanesti (zanašati), zavesti (zavajati): ne te auferant aliorum consilia Ci. ep., abstulere me velut de spatio Graeciae res L. so me odvrnile (od mojega predmeta), somnus... aufert intentum Veneri H., auferimur cultu O. premamlja (vara) nas oprava (nakit), quem inter equites... conturbatos alienus terror abstulerat Cu., aufert animum et digredi cogit contemplatio Plin., se inani verborum torrenti dare quasi tempestatibus quo volent auferendum Q., admiratione auferimur Q.
b) kaj (o)pustiti, nehati s čim, okaniti se česa: iurgium hinc auferas Pl. proč s..., cavillam aufer Pl., aufer nugas Pl. brez šale, aufer mi „oportet“ Ter. pusti tisto „treba je“, aufer istaec tua terricula Acc. ap. Non., aufer abhinc lacrimas Lucr., aufer frivolam insolentiam Ph.; z inf.: aufer me vultu terrere H.; abs.; insanis? aufer. Ter.

II.

1. s seboj vzeti (jemati) v dobrem ali slabem pomenu, večinoma pa v slabem = protizakonito ali s silo vzeti (jemati), odvze(ma)ti, odvleči, odnesti (odnašati), ugrabiti, oropati, ukrasti: securim atque lorum Ca. fr., commentarios quosdam Aristotelis Ci. s seboj domov vzeti (za branje), auri quinque pondo abstulit Ci., ea, quae apportarat, abstulerunt N., auferre observantibus etiam oculos L., Chio per vim signa pulcherrima dico (Verrem) abstulisse Ci., signa... ab Heio e sacrario Verres abstulit Ci., auferre pecuniam de sanctiore aerario Ci., aurum de medio L., pecuniam in ventre Ci. = pognati po grlu.

2. occ.
a) izsiliti (izsiljevati): Verrem HS quadringenties contra leges abstulisse Ci., potuit a Leonida nummorum aliquid auferre Ci. ep.
b) s kakim orodjem odvze(ma)ti = odrezati, odsekati, odbiti, tudi odtrgati: auriculam mordicus auferre Ci. ep. odgrizniti, caput auferre alicui V., L., Pers., dextram precantis abstulit O., linguam ei abstulit ense fero O.; pren. (kraj od kraja) ločiti, odločevati, oddeljevati: mare... Europam auferens Asiae (dat.) Plin., Armenia Euphrate amne aufertur Cappadociae Plin.; tako tudi o geografih: sunt et qui ulteriorem ripam Aethiopiae auferant annectantque Africae Plin.

3. pren.
a) odvze(ma)ti, vzeti, jemati, odtegniti (odtegovati): caligo rei faciem abstulit Cu., prospectum oculorum nubes pulveris abstulerat Cu., auferre regi caelestes honores Cu., hi ludi XV dies auferent Ci. bodo odvzele = bodo trajale 15 dni, auferre alicui vitam Ci., O., vitam data potione Q., ne cum sensu doloris aliquo... spiritus auferatur Ci., alicui non modo spem victoriae, sed etiam voluntatem defensionis auf. Ci., periculum omne auf. Ci. vse nevarnosti rešiti (koga), auferri periculo Plin. iun. iz nevarnosti rešiti se, auferte metūs V., cui timor aut cupido somnos aufert H., auf. curas H., auferat omnia irrita oblivio L., quae tibi membra pudorem abstulerunt O., auf. misericordiam, obsequia meliorum T., media orsa loquentis Stat. presekati (prestriči) govorečemu besedo, seči mu v besedo, abstulit virtus parricidam Fl. je rešila, auf. fugam Fl. beg onemogočiti, tuas et palatii tui auferre annonas Amm. tebi in tvojemu dvorjanstvu dohodke odtegniti.
b) occ. α) razdejati, pokončati, uničiti: mors Achillem abstulit H. je unesla, pobrala, Drusum matura mors abstulit Fl., auferat hora duos eadem O., quam (Ardeam) postquam barbarus ignis abstulit O., quodcumque fuit populabile, flammis Mulciber abstulerat O. β) odtujiti komu: longe hunc ab hoc genere auf. Ci.

III.

1. odnesti (odnašati) kaj kot sad svojega delovanja, truda idr. = dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, doseči: pretium Pl., praemium Suet., de improbis viris auferri praemium et praedam decet Pl., ut illuc, quod me oras, impetratum ab eo auferam Pl., hicine ut a nobis tantum hoc argenti auferat? Ter., id inultum numquam auferent ali samo non sic auferent Ter. kazen za to jim ne uide, quis unquam ad arbitrum, quantum petiit, tantum abstulit? Ci., eo plus opis auferret, quo minus attulisset gratiae Ci., Quinctius a Scapulis paucos dies aufert Ci. dobi odloga malo dni, responsum auf. ab aliquo Ci., secum auf. gloriam sempiternam Ci., ut in foro statuerent (statuas), abstulisti Ci. si z vso silo dosegel, aufert Pacuvius docti famam senis H. si je pridobil glas, Tarquinius... pestiferum hins abstulit gaudium L.

2. povzeti kaj iz česa, sprevideti, spoznati: quis est in populo Romano, qui hoc non ex priore actione abstulerit (z ACI) Ci.

aufugiō -ere -fūgī (-) ubežati, pobegniti, uteči; abs. ali intr.: aufugerim potius quam redeam Ter., auf. aliquo, domo, hinc aliquā plateā, exsulatum Pl., si aufugisset (archipirata), si vincula rupisset Ci., iam aliquantum spatii ex eo loco, ubi pugnatum est, aufugerat L.; pesn. in poklas. z acc. = izogniti (izogibati) se koga, česa, ogniti (ogibati) se koga, česa: aufugiens aspectum... parentis Ci. poet., quae sol aufugit Hyg., ab his, quos aufugit, reprehensus Cod. I.

augeō -ēre, auxī, auctum (prim. gr. αὔξω, αὐξάνω množim, lat. auctor, augustus, auxilium)

1. rasti, rast pospešiti (pospeševati) čemu, v rasti spešiti kaj, oplajati, (o)rodovititi: quidquid est hoc, omnia animat, format, alit, auget,... Pac. ap. Ci., (aër) concretas in nubes cogitur humoremque colligens terram auget imbribus Ci., quodcumque alias ex se res auget alitque Lucr., (ilex) aucta in altitudinem S. visoko zrasel, corpus augere volentibus... conducit inter cibos bibere Plin., Aegyptus alendis augendisque seminibus ita gloriata est, ut... Plin. iun. se je tako ponašal s plodnim uspevanjem semen, da...

2. večati, poveč(ev)ati, (raz)širiti, množiti, pomnožiti (pomnoževati), ojačiti, ojačati (ojačevati), (o)krepiti, poviš(ev)ati, pospešiti (pospeševati): vulnus secando Cu., spatium itineris, munitiones C., Esquilias L., pomerium urbis T. razširiti, numerum Pl., numerum dierum Ci., cur legatorum numerus auctus? Ci., aug. caelestium numerum L., (Iuppiter) augeat annos O. daj dolgo življenje, augentur copiae C., aug. copias, exercitum S., nondum satis aucto exercitu T., aug. volucrum turbam O., muros civitatis T., vallum turresque castrorum augebat T. je ojačal, naves turribus auctae T. utrjene, aug. alicuius censum Ci., summam pecuniae L., vectigalia C., tributa provinciis Suet., patrimonium Ci., rem (svoje imetje) Ci., N. ali rem bene Ter., rem familiarem C., divitias, possessiones suas N., augendo aerario T. v okrepitev državne zakladnice, aug. munus cumulatius Ci., si qua (dona) ipse meis venatibus auxi V. sem pomnožil s svojim lovežem, urbem (število meščanov) asylo facto aug. Vell., eae urbes (število prebivalcev teh mest) brevi multum auctae S.; augere se Suet. skrbeti sam zase; aug. flammam O., incendium Cu.; o vodovju: Acesines Indum auget Cu. dovaja Indu vodo; pesn.: auxerat articulos macies O. = je kazala debelejše, formam cultu O. bolj na svetlo staviti, forma aucta est fugā O. se je še bolj kazala; v pass. = rasti, narasti (naraščati): aucto mari S. fr., amnis nimbis hiemalibus auctus O. narasel, fons... simul cum oceano augetur minuiturque Plin., fons... pariter cum eo (Nilo) descrescit augeturve Plin.; aug. cognomentum in barbarum T. v barbarsko obliko zategniti; v pass. o osebah: his copiis auctus Cu. s temi (vojaškimi) pomnožki, Civilis societate Agrippinensium auctus T. okrepljen, novis ex rebus aucti T. zaradi novih razmer podstavljeni, auctus omine T. spodbujen, auctus adiutusque a Demosthene N. uspešno podpiran, tu a me auctus es in petitione quaesturae Ci. si bil podpiran, sem te podpiral; z abstraktnim obj.: gloriam Ci., Suet., gloriam a patre acceptam virtutibus auxit N., aug. auctoritatem alicuius Ci., ne deterioribus honos augeatur Ci., aug. eloquentiam, orandi facultatem Q. pospeševati, orationem Q. glas govora poviš(ev)ati, familiaritatem inter mulieres L., favorem Vell., spem Ci., C., Cu., suspicionem Ci., alicuius suspiciones L., simultatem eius N., eius amentiam S., metum Ci., Cu., timorem Ci., L., formidinem Cu., terrorem C., S., Cu., alicui licentiam C., vos orat, ne suum luctum patris lacrimis, patris maerorem suo fletu augeatis Ci., augebatur eius molestia fletu sororis Ci., aug. alicuius dolorem Ci., laetitiam Suet., hoc vitium aetas non minuit, sed auget Ci., aug. vim morbi L., vires Lucr., O., vires eloquentiae Q., opes N., in singulas dies nostrae opes augentur Ci., quibus rebus opes augeantur C., opes nostrae contusae, hostium auctae S., aug. populi Rom. imperium Ci., rem publicam Ci., S., res (občinstvo) eorum civibus, moribus (po uredbah), agris aucta S., aug. industriam poëtae ad scribendum Ter., alicui ingenium S. fr., suis animum S. ali animos Samnitibus L. povečati pogum, civium improborum auges animos, bonorum spem debilitas Ci. ep., nostris animus augetur C. raste, aucto animo T. spodbujenega duha, bellum augetur C. se širi, festinatione periculum augere Cu., periculum augetur C. se veča, quod quibusdam solacio est, mihi auget quaestionem Ci. mi vzbuja željo, da preiščem stvar.

3. pren.
a) v govoru kaj večati, poveč(ev)ati = kaj večje kazati, kakor je (v resnici), prevelič(ev)ati, pretiravati: non verbi neque criminis augendi causā complector omnia Ci., vereor, ne, qui haec non viderint, omnia me nimis augere arbitrentur Ci., aug. multitudinem de industria Cu., falsa per metum Cu., aliquid in maius L., cuncta ut ex longinquo aucta in deterius adferebantur T., aucta est apud hostes eius rei fama T., modica de moribus adulescentis neque in falsum (po krivem) aucta rettulit T.; occ. v govoru kaj veličati, povelič(ev)ati, na svetlo staviti (postavljati), prehvaliti, povzdigniti (povzdigovati): hanc decisionem Rosci oratione et opinione augere licet, re et veritate mediocrem et tenuem esse invenietis Ci., neque vero verbis auget manum suum..., sed etiam extenuat Ci., augere alterum aut minuere se Ci., augere amplificareque res Ci., aug. hostium vim et copias et felicitatem Ci., peccati atrocitatem Corn., augere, quos infra est Q., aug. principis munus Plin. iun.
b) koga ali kaj s čim obilno preskrbeti (preskrbovati), obdariti (obdarjati), (o)blagodariti, (o)bogatiti, (o)blagostiti, osrečiti (osrečevati), obsuti, obsipati: cives suos copiā rerum Ci., Sullanos possessores divitiis augetis Ci., cives suos agro atque urbibus augeri maluit, quam... N., auget te atque onerat bonis condicionibus Ci., aug. aliquem scientiā Ci., aug. linguam Ci. bogatiti, aram Pl. obogatiti = poveličevati (z daritvami), vos precor quaesoque, uti... ea mihi... bene verruncent, eaque vos omnia bene iuvetis, bonis auctibus auxītis (gl. opombo) Formula vetus ap. L. da oblagostite s srečnim uspehom, senectus augetur consilio, ratione, sententiā Ci. je bogata z..., obiluje z..., gravius est spoliari fortunis quam non augeri dignitate Ci., augeri honore Ci. ali honoribus H., T., Suet., augeri gratulatione Ci., largitione potissimos amicorum auxit T., iuvenem... liberalitate auget T., privignos imperatoriis nominibus auxit T., augetur et Agrippina cognomento Augustae T., auctus liberis Pl., Sen. tr., T. ali filiolo Ci. ep. ali filiā T., auctus praedā Ci., spoliis ornatus auctusque Ci., auctus beneficio Ci. ep., urbem omnibus rebus auctam et ornatam cepit Ci., aucta hereditate viri Macr. dedinja za svojim možem; tudi brez abl. = komu pripomoči (pomagati) do imetja, veljave, časti, koga povelič(ev)ati: rem publicam decorarat atque auxerat Ci., illud populi Romani nomen auxit, quod... Ci., solum te commendat augetque temporis spatium Plin. iun.; augeri v komediji v slabem pomenu = α) zadet biti: herus damno auctus est Ter., maerore augeor Pl. žalost me obhaja. β) izgubiti: iam libertā auctus es? Pl. ali zdaj nimaš več osvobojenke? — Od tod adj. pt. pf. auctus 3, le v komp. auctior -ius bolj pomnožen, povečan, povišan, povzdignjen, večji, obilnejši: aegritudo auctior Pl., fortuna, maiestas auctior L., socii honore auctiores C., genus amplissimum acceptum maius auctiusque (bolj čaščen, v večji časti) reliquit L., auctior animi vis Lucr.; superl. le: auctissima basis Trebellius Pollio.

Opomba: St.lat. opt. auxītis (= auxeritis) L. (prim. ausim: audeo); fut. augeam It.

augur -guris, m (avis, prim. auspex) ptičegled(ec), avgur. Augures so bili v Rimu zelo spoštovana svečeniška družba, ki je bila sestavljena sprva iz dveh ali treh, po l. 300 iz 9, po Suli pa iz 15 članov, ki so pripadali najimenitnejšim rim. rodbinam; družba se je dopolnjevala po kooptaciji. Avguri so s svojo vedo razodevali prihodnost; vedeževali so iz ptičjega leta, oglašanja in zobanja, pa tudi iz raznih nebesnih prikazni idr.: Varr., Ci., L., augures sunt, qui volatus avium et voces intendunt Isid., quinque genera signorum observant augures: ex caelo, ex avibus, ex tripudiis, ex quadrupedibus, ex diris Fest. Od tod pesn. sinekdoha = vedež(evalec), prerok: Acc. ap. Gell., aug. Apollo, Phoebus H., Argivus (= Amphiaraus) H., aug. veri providus Thestorides (= Calchas) O., aug. nocturnae imaginis O. razlagalec nočne (sanjske) prikazni, tibi iam videor Dodonā verior augur? Pr., pessimus in dubiis augur timor Stat.; kot fem. = prerokinja: aquae augur annosa cornix H. dež napovedujoča, simque augur cassa futuri! Stat.; kot neutr.: oracla augura Acc. ap. Non. prerokujoča (prim.: hic, haec, hoc augur Prob.).

Opomba: Po P. F. je augur „ab avibus gerendoque dictus“ (torej = aviger); od tod st.lat. obl. auger: Prisc.

augurium (po Serv. augerium, prim. auger) -iī, n (augur)

1. opazovanje in razlaganje znamenj (zlasti ptičjega leta, prim. auspicium), vedeževanje iz znamenj, ptičegledje, avgurij: augurium agere (opraviti, opravljati) Varr., cum in arce augurium augures acturi essent Ci., augurium capere (prirediti, prirejati) L., Suet., rerum gerendarum auctoritates augurio continentur Ci., augurium salutis Ci., T., Suet. avgurij o državni blaginji, silva auguriis patrum sacra T.

2.
a) sinekdoha vsako vedeževanje ali preroško razlaganje znamenj, prerokba: constitui apud te auctoritatem augurii et divinationis meae Ci. ep., coniugis augurio Titania mota est O., augurio votisque ominari T.
b) pren. slutnja, predčutje: o mea frustra semper verissima auguria rerum futurarum! Ci., inhaeret in mentibus quasi saeclorum quoddam augurium futurorum Ci., dolores... triste per augurium Teucrorum pectora ducunt V., augurio animorum suorum laetabantur L., fallitur augurio spes bona suo O.

3. met.
a) avgurska znanost, preroška znanost, vedeštvo: Hyg., Apollo augurium citharamque dabat V., non augurio potuit depellere pestem V., Attus Naevius, vir summus augurio Fl.
b) (pred)znamenje (ki se pokaže avguru, poseb. ptič), potem (sinekdoha) (pred)znamenje, rok: ab numero avium, quae augurio regnum portenderant, eum secutum numerum putant L., iidem (dii) auguriis auspiciisque... omnia laeta ac prospera portendunt L., augurium nuntiare L., accipere L., Val. Fl. znamenje sprejeti = kot ugodno pozdraviti (pozdravljati), da, pater, augurium V., augurium menti querna corona dabat O., augurium addubitare Ci., priori Remo augurium venisse fertur L., divina auguria Cu., augurium inane Val. Fl., augurium auspicii Pl., naturae Plin., thymum augurium mellis est Plin., auguria valetudinis ex ea (urina) traduntur Plin., augurio, quod factum ei Viennae ostendimus Suet., augurio laetus Suet.

augurō -āre -āvī -ātum (augur)

1. avgurovati, avgurije prirediti (prirejati), opraviti (opravljati), znamenja opazovati in razlagati; z acc. stvari, zaradi katere se prirejajo avguriji: sacerdotes vineta virgetaque et salutem populi auguranto Ci.; v pass.: nam quod... praepotens, pulcherrime auguratum est Acc. ap. Ci., auguratus locus Ci. po avguriju posvečen, tako tudi auguratum templum L.; v absolutnem abl. augurātō po opaženih in razloženih znamenjih, po prirejenem avguriju, priredivši avgurij = po volji bogov: Suet., Romulus augurato urbe condenda regnum adeptus est L., cum augurato liberaretur Capitolium L.

2. pren.
a) oculis investigans astute augura Pl. oprezaj kakor kak avgur.
b) vedeževati, prerokovati: si satis recte aut verā ratione augurem Acc. ap. Non., cui quidem utinam vere... ante auguraverim Ci. ap. Non., aug. sibi annos longos Val. Fl.
c) prej čutiti, slutiti, misliti: si quid veri mens augurat V., propemodum animus coniecturā de errore eius augurat Pac. ap. Non.; z odvisnim vprašanjem: praesentit animus et augurat quodammodo, quae futura sit suavitas Ci. ap. Non. — Pogosteje med. auguror -ārī -ātus sum

1. avgurovati, avgurije prirediti (prirejati), znamenja opazovati in razlagati, (kot vedež) napoved(ov)ati, prerokovati, vedeževati: non... ex alitis volatu... tibi auguror Ci. ep., et in Persis augurantur et divinant magi Ci., in augurando Suet., augurandi disciplina Gell.; z acc.: Calchas, qui ex passerum numero belli Troiani annos auguratus est Ci.

2. pren.
a) sploh kaj prihodnjega napoved(ov)ati, prerokovati: (Theramenes) ei mortem est auguratus Ci., motu eius (canis) imperia augurantes Plin.; z odvisnim vprašanjem: de C. autem Gracchi tribunatu quid exspectem, non libet augurari Ci.; z ACI: quam (diem) non procul auguror esse O.
b) prej čutiti, slutiti, domnevati, misliti, meniti, sklepati iz česa: animi futura augurantur Ci., quantum ego opinione auguror ali quantum auguror coniecturā Ci., bella civilia mentibus augurantur Cu., aug. falsa per metum Cu., ex vultu alicuius interrito certam spem victoriae Cu. vnaprej trdno upati na zmago, futurae pugnae fortunam ipso cantu augurantur T. ugibajo, adversa secundis, futura praeteritis aug. Plin. iun.; z odvisnim vprašanjem: cum ex nomine istius, quid iste in provincia facturus esset, perridicule homines augurabantur Ci., quantum inde abesset mare,... caeca aestimatio augurabantur Cu.; z ACI: recte auguraris de me..., nihil abesse a me longius crudelitate C. in Ci. ep. (ad Attic.), hac (voluntate) ego contentos auguror esse deos O., Macedones iter iaciendo operi monstrasse eam augurabantur Cu.

augustus 3, adv. -e (augēre)

1. posvečen, svet; kot adv. = spoštljivo: augusto augurio postquam inclita condita Roma est Enn. ap. Varr., locus Ci., Eleusin sancta illa et augusta Ci., sanctus augustusque fons Ci., templum augustum, augustissimum L. sveto, presveto, augusta vocantur templa sacerdotum rite dicata manu O., fanum L., sedes V., arae augustiores Plin. iun., quos (deos) auguste omnes sancteque veneramur Ci. s sveto spoštljivostjo, quod de religione dici possit augustius Ci. s svetejšo spoštljivostjo.

2. pren. častitljiv, veličasten, veličanstven, vzvišen: habitus formaque viri aliquantum amplior augustiorque humanā L., ornatus habitusque humano augustior L., augustissima vestis L., habitu se augustiorem... fecit L. Od tod Augustus -ī, m (gr. Σεβαστός) Častitljivi, Veličastni, Vzvišeni, častni naslov Gaja Julija Cezarja Oktavijana, nadel mu ga je senat ob začetku njegove samovlade dne 17. I. l. 27 po nasvetu Lucija Munacija Planka: T., Suet., Fl.; preg.: Augusto felicior, Traiano melior Eutr. Iz naslova je nastal naziv s pomenom „presvetli“, „cesar“, „cesarost“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“ (prim. Caesar = „cesar“, nem. „ Kaiser“, Carolus = „kralj“): Iuppiter arces temperat aetherias...: terra sub Augusto O. Ta naslov je prešel na vse poznejše rim. cesarje: Vell.; po cesarju Probu tudi perpetuus Augustus: Eutr.; pozneje še semper Augustus, po naše = „ vselej nosilec vladarstva“; v pl.: Magnos et Felices et Augustos diximus Sen. ph. enega smo imenovali Velikega, drugega Srečnega, tretjega Presvetlega. Kot fem. Augusta -ae Avgusta = „presvetla“, „cesarica“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“, naslov najprej Avgustove soproge Livije: T., potem sploh cesarskih soprog, mater, hčera in sester: Iuv., Plin. iun., Suet., (Vitellius) matrem complexus Augustae nomine honoravit T. — Od tod

I. adj.

1. Augustus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: Vell., pax O. od Avgusta povrnjen, na novo pridobljen, domus Augusta O. cesarska hiša (rodovina), cesarski rod, nomen, numen O., mensis Augustus Iuv. (prej mensis Sextīlis) mesec avgust, t.j. veliki srpan, imenovan po cesarju Avgustu: Kalendae Col., Plin., Idus Mart., aula Mart., laurus Plin., ficus Macr.; subst. Augusta -ae, f (sc. urbs) Avgusta, ime več mest, ki so jih ces. Avgust ali njegovi nasledniki ustanovili ali na novo naselili, npr. Augusta Taurinorum Tavrinska Avgusta (zdaj Torino): Plin., T., Augusta Praetoria ali Praetoria Augusta Pretorska Avgusta (zdaj Aosta v gornji Italiji): Plin., Augusta Treverorum Treverska Avgusta (zdaj Trier): Mel., Augusta Vindelicorum Vindeliška Avgusta (zdaj Augsburg), tudi samo Augusta: Ven., Caesarēa Augusta: Aus. ali Caesaraugusta -ae, f: Mel., Plin. Cesarska Avgusta (zdaj Saragossa) v tarakonski Hispaniji.

2. Augustālis -e Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: ludi Augustales T. igre, ki so se obhajale dne 12. X. Avgustu na čast, sodales Augustales T., Suet. ali sacerdotes Augustales, tudi samo Augustales T. svečeniška združba 25 članov, ki jo je ustanovil Tiberij Avgustu na čast, seviri Augustales Petr., tudi samo Augustales Porph. svečeniška združba 6 članov, ki jo je ustanovil Avgust za čaščenje larov in penatov na križpotjih, poseb. v municipijih in naselbinah, praefectus Augustalis, tudi samo Augustalis Icti. cesarski namestnik v Egiptu, maiestas Augustalis Dig., Cod. I. cesarsko veličanstvo; subst. Augustālēs -ium, m avgustali, legijam dodeljeni, legijski dodeljenci: Veg.

3. Augustānus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: colonia Ulp. (Dig.); subst. Augustānī -ōrum, m Avguščani, preb. mest z nazivom „Avgusta“: Plin.

4. Augustēnsis -e avgustovski, avgustejski, po Avgustu imenovan: civitas Cod. Th.

5. Augustēus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: marmor Plin., Isid. neka vrsta egipt. marmora, charta (= regia) Isid.

6. Augustiānus 3 avgustovski, avgustejski, cesarski: census Tert.; subst. Augustiānī -ōrum, m (sc. equites) avgustejci, cesarjanci, rim. vitezi, ki jih je izbral ces. Neron, da so mu ploskali, kadar je nastopil v gledališču: Suet., equites Romani cognomento Augustianorum T.

7. Augustīnus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: currus Suet.

— II. subst. Augustālitās -ātis, f dostojanstvo cesarskega namestnika v Egiptu: Cod. Th.

aula³ -ae, f (gr. αὐλή)

1. dvor, dvorišče: venaticus, ex quo tempore cervinam pellem (najbrž nagačenega jelena) latravit in aula, militat in silvis catulus H.; tudi = osek ali borjač (za živino, ki so jo imeli na dvorišču): Pr.; pren. zamrežen obor: Petr., omrežje: Serv. (pri katerem pa je najbrž nam. aulas treba brati caulas).

2. pesn. = atrium: aulāī (st.lat. gen. sg.) medio V. sredi atrija, lectus genialis in aula est H. = oženjen je.

3. occ. vladarski (cesarski, kraljevski, gosposki) dvor, palača, grad: Pr., Sen. ph., Sen. tr., Lucan., laeta Priami aula H., caret invidendā sobrius aulā H., puer ex aula H. paž, aulā ludere V. v palači, aula regia Vitr., Amm., Augusta Mart. cesarski dvor; pesn. pren. o bivališčih bogov: illa se iactet in aula Aeolus V., immanis... ianitor aulae, Cerberus H. vratar (Plutonove) palače; o bivališču čebel =
a) ulj: melior vacua sine regnet in aula V.
b) ležnica, v pl. tudi „lončki“: aulasque et cerea regna refingunt V.; o kačjem bivališču: funesta aula Sil. morišče.

4. met.
a) dvor = dvorniki, dvorjani, dvorništvo, dvorjanstvo: divisa et discors aula erat T., pronā in eum aulā T., aulā et novo rege potiri (v svoji oblasti imeti) T., inter ludibria aulae esse Suet., aula regia Aur.
b) bivanje na dvoru, dvorsko življenje: tristis curis et sollicitudinibus aula Val. Max., haudquaquam aulae et adsentantium accommodatus ingenio (nikakor ne pripraven za...) Cu.
c) dvorska služba: qui summam aulam tenebant Amm. najimenitnejši dostojanstveniki.
č) vladarska oblast: auctoritate aulae constitutā Ci. ep.

aulaeum -ī, n (izpos. ἡ αὐλαία)

1. čudovito, večinoma vezeno ali pestro pretkano pregrinjalo, preproga (poseb. za pregrinjanje blazinjakov), zastor: Pr., Attalica aulaea Varr. ap. Non., Val. Max., aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā V., cenae sine aulaeis et ostro (ἓν διὰ δυοῖν) H. brez preprog, aulaea purpura auroque fulgentia Cu., aulaea lectis obducere Cu., exsertare aurem subinde per aulaeum Amm.; pren.: omnia aulaea reducere Aug.

2. occ.
a) nekakšen baldahin ali nebo; Rimljani so v svojih dvoranah razpenjali dragocene preproge pod stropove, ki niso bili „lacunāria“, in to deloma zaradi razkošja, deloma zaradi čistoče (da s stropa ni padal prah): suspensa gravīs aulaea ruinas in patinam fecere H.
b) gledališki zastor, gledališka zavesa, ki je bila pri starodavnih nepokritih gledališčih pritrjena spodaj ter (pred igro) potegnjena kvišku; torej se je ob začetku iger ali dejanj spuščala: aulaeum premitur H. ali mittitur Ph. (zdaj pravimo: zastor se dvigne), ob koncu iger pa se je dvigala: aulaeum tollitur Ci., O. (zdaj pravimo: zastor pade); aulaea manere H. = čakati na konec igre. Pozneje pa, kakor zdaj: aulaum dimovere ali subducere Ap. zastor dvigniti, potegniti kvišku, aulaeum deponitur Amm. zastor pade (ob koncu predstave), aulaea miranda monstrantia Amm. kvišku potegnjene zavese, ki kažejo...; na takih zavesah so bile navadno vtkane božanske ali človeške, zlasti junaške podobe, ki so na videz dvigale zaveso, od tod: utque purpurea intexti tollant aulaea Britanni V.; pesn. sarkastično o preohlapnem vrhnjem oblačilu: pictae Sarrana... aulaea togae Iuv.

Aulercī -ōrum, m Avlerki, veliko keltsko ljudstvo v keltski Galiji zahodno od Pariza: C., L.; v sg. Camulogeno Aulerco C.; Avlerki so se delili na štiri rodove, ti so:

1. Aulerci Eburovīcēs eburoviški Avlerki v današnji Normandiji z glavnim mestom Mediolanom (Mediolānum, zdaj Evreux): C., Plin.

2. Aul. Cenomanī cenomanski Avlerki ob reki Sarti: C., Plin.

3. Aul. Brannovīcēs branoviški Avlerki (južno od svojih zavetnikov Eduvcev) med današnjim Autunom in Lyonom: C.

4. Aul. Diablintēs: C. ali Diablintī: Plin. diablintski Avlerki severno od Ligra (= Loire) v današnjem Departement de la Maine: C., Plin.

Aulis -idis, acc. -idem, pesn. acc. -ida, f Avlida, obrežno beotsko mesto ob Evripu, kjer se je zbralo zoper Trojo združeno gr. brodovje: Ci. idr., Lucan. (z acc. Aulin ali po drugih Aulim).

auliscus -ī, m (gr. αὐλίσκος) cevka na dristlji ali klistirki: Cael.

aumātium -iī, n = locus secretus publicus, sicut in theatris aut in circo: Petr. ap. Fulg. (drugi berejo aumarium ali armarium).

aura -ae (pesn. tudi v st.lat. obliki aurāī V.), f (gr. αὔρα; prim. ventus)

1. sapa, sapica, pih: ventus et aura O., venti et aurae cient (mare) L., me nunc omnes terrent aurae V., aurarum et silvae metus H., aura fluminis L. ali maris Cu. ugoden vetrič z reke, z morja.

2. occ.
a) (ugoden ali hud) veter: nocturna C., aspirant aurae in noctem V., facilis, levis, secunda, rapida, tumens, grandior aura, ventosae aurae O., nivales aurae H., ventosi ceciderunt murmuris aurae V., aurae vela vocant ali vocat iam carbasus auras V., colligere auras velis Lucan.
b) duh, vonj, hlap: quae (naturae) mittat naribus auram Lucr., dulcis compositis spiravit crinibus aura V., notas odor attulit auras V.
c) (b)lesk, sij(aj): auri per ramos aura refulsit (aliteracija!) V., quae se tollunt in luminis auras V.
č) tok toplote: simul ac longuido corpori solis calidior visa est aura Varr. ap. Non.
d) (od)jek, odmev: illi nomen ab extremis fontibus aura refert Pr., si modo damnatum revocaverit aura puellae Pr.

3. sinekdoha vzduh, zrak, v pl. vzdušje, ozračje: aura mixta vapore Lucr., follibus auras accipiunt redduntque V., in auras aëraque humor abit V.; pogosto aëris aurae Lucr. ali aëriae aurae Lucr., O., Tib., aërias telum contorsit in auras V. v nebesno ozračje. Poseb. zrak, ki ga dihamo: aetherias vitales suscipere auras, vesci vitalibus auris, reducere naribus auras Lucr., captare naribus auras V. sopihati, auras vitales carpis V. dihaš življenjski zrak = živiš, si vescitur aurā aetheriā nec occubat umbris V., trahere auras Sen. tr., haurire auram communem Q.

4. met.
a) višina, nebo: cursum per auras dirigere, Fama se attollit in auras V., assurgere in auras, se agere ad auras, tendere ad auras V., fluctus sub auras erigere V. kvišku, proti nebu, stat ferrea turris ad auras V. kipi proti nebu, fugere in auras Sen. tr.
b) (gornji) svet: superas venire (evadere) ad auras V., superas educere ad auras O., ut dolor increvit seque ipsum pondus in auras expulit O. in je prisililo breme (materinega telesa) samo na svet.
c) svet = javnost, (beli) dan: illos (Danaos) patefactus ad auras reddit equus V. da iz sebe na plano, auras aegra fugit V. se izogne belemu dnevu, fas omnia ferre sub auras V. na dan (na svetlo) spraviti.

5. pren. lahna, begljiva, begotna, (zares ali le na videz) ugodna, vabljiva sapa, sapica; v podobah, vzetih iz mornarskega življenja: neque periculi tempestas neque honoris aura potuit eum de suo cursu demovere Ci. vihra... lahno vejanje, dum flavit velis aura secunda meis O.; parva aura rumoris Ci., tenuis famae aura V., levis aura spei obicitur L. iskrica, libertatis auram captare L. gnati se za vsako sapico (= upanjem) svobode, aura favoris popularis L.; poseb. pogosto populāris aura nezanesljiva ljudska naklonjenost (blagovoljnost): Q., aurae popularis captator Ci., aurae popularis homo L., arbitrio popularis aurae H.; v istem pomenu tudi pl.: gaudere popularibus auris V., popularibus auris inpelli Lucan.; tudi samo aura: iam aura, non consilio ferri L. dati se unesti sapi ljudske naklonjenosti; pesn. o ljubezni: tua ne retardet aura maritos H. tvoja ljubeznivost, nescius aurae fallacis H. varljive naklonjenosti; prim.: incerta Cupidinis aura O.

aurārius 3 (aurum) ki se zlata tiče, ki k zlatu spada, zlat(én): negotium Pl. nabava zlata (denarja), statera Varr. ap. Non. tehtnica za zlato, metalla Plin., Iust. zlate kovine, fornax Plin. za zlato, pensitatio pozni Icti. nekakšen „trgovinski“ ali „obrtni davek v zlatu“, canon pozni Icti. pravilnik, po katerem se je ta davek plačeval, susceptor pozni Icti. pobiralec tega davka. Od tod subst.

1. aurāria -ae, f
a) (sc. fodīna) zlati rudnik, rudnik zlata, zlatnik, zlatorov: T.
b) nekakšen trgovinski ali obrtni davek v zlatu: Cass., Cod. Th.

aureus 3 (aurum)

1. zlat: patera Pl., Cu., imber Ter., māla Hesperidum Varr., Lucr., anulus Ci. idr., pocula Ci., S. fr., vas Ci., vasa Cu., Plin., corona (kot darilo zmagovitim poveljnikom) N., L., Cu., Plin., tripus N., fibula, virga, sponda V., axis O., nummus Plin. zlat denarij, zlatnik, v pl.: Ci., L., nummi Philippei aurei Pl., L., tako tudi denarius aureus Petr. zlat denarij, in subst. samo aureī -ōrum, m zlati: L., Cu., Suet., mille aureûm (= aureorum) Ap. (zlat je veljal 25 srebrnih denarijev ali 100 sestercijev), aurei Philippei Vop. Filipovi zlati, aurei Antoniani Vop. Antonijevi zlati; pesn. enalaga: vis aurea O. moč spreminjanja česa v zlato.

2. occ.
a) z zlatom nakičen, okrašen, z zlatom pretkan, pozlačen: victima Naev. ap. Prob., palla Varr. fr., amiculum Ci., vestis, cingula V., paludamentum Plin., sella Ci., N., Pr., lectica Cu., currus H., templa Pr., Capitolia V., tecta Q., cortinae Suet., acies L. vojaki s pozlačenimi ščiti, Pactolus O. zlatopeščen, zlatopesk.
b) zlatast, zlato rumen, zlato žareč: color Lucr., O., Plin., Gell., caesaries V. ali coma O., Cat. zlato plav mala Varr., V. kutine, uvae Sen. ph., flos Plin., maculae C., L., sol Enn. ap. Ci., V., lumina solis Lucr., luna O., Phoebe V., O., sidus H., sidera V., caeli cavernae Varr. ap. Non., nox Val. Fl. zvezdnata.

3. pren. zlat = lep, (pre)krasen, mičen, (pre)ljubek, izvrsten: Amor O., Venus V., O., Copia H., qui nunc te fruitur credulus aurea H. imajoč te za „zlatko“, mediocritas H. zlata srednja pot, mores H., tempus H., saecula V., O., aetas O., gens V., dicta Lucr., anus, munera Tib., litus Mart.; iron. v besedni igri: venio nunc ad illud nomen aureum (= Chrysogonus) Ci.

Opomba: V obl., ki se končajo z dolgim zlogom, daktilski pesniki v začetku in ob koncu verzov skrčujejo končna dva vokala v enega: aure͡ā percussum virgā V., aure͡a composuit spondā V., thalamoque haec coniugis aure͡ō V., arboris aure͡æ O.

auricula (vulg. ōricula) -ae, f (demin. auris) ušesce, uho, uhelj, ušesni hrustanec: auriculam mordicus auferre Ci., auricula infima Ci. ali extremum auriculae Vulg. uhvica, auriculae molles H., oppono auriculas H., demitto auriculas, ut iniquae mentis asellus H., alicui ad auriculas versari Corn. komu prav pred ušesi biti, muris auriculae summae Plin. ušesni konici, auriculam alicuius tangere Vulg. (o Kristusu) dotakniti se ušesa koga (da bi ga ozdravil), toda auriculam alicui tangere Sen. ph. koga za uhvico prijeti, potegniti (da bi ga česa spomnil); met. v pl. = blagovoljen posluh, uslišanje: deorum auriculas emere Pers.

aurīga, star. in vulg. ōrīga, -ae, m (aureae ali ōreae vajeti, agere; prim. ōs, ōris)

1. ki drži vajeti = voznik: Varr. (z acc. pl. origas), aurigae... ita currus collocant, ut... C., non auriga piger H., Phaëthon currus auriga paterni O.; poseb. voznik v cirkuških igrah, dirkač: Suet., ut auriga indoctus e curru trahitur, operitur, laniatur, eliditur Ci. fr., instat equis auriga suos vincentibus H.; pesn. pri subst. fem. = voznica: nec currūs usquam videt aurigamque sororem V.; pren.: velut auriga rectrixque membrorum anima Col. vodnica in vladarica.

2. pren.
a) krmar: aurigam video vela dedisse rati O.
b) ozvezdje Voznik: Col., Hyg., Vitr., Auriga sub laeva Geminorum abductus parte feretur Ci. poet.