Franja

barbiō -īre (barba) bradat posta(ja)ti: Th. Prisc.

barbitium -iī, n (barba) rast brade, brada: Ap.

barbitos -ī, m (gr. βάρβιτος)

1. pesn. ime za brenkalo z več strunami, ki pa se nekoliko razlikuje od lire, plunka, lutnja, včasih tudi lira: Cl., age dic Latinum, barbite, carmen H.; pl. heterogen. barbita: Aus.

2. met. kot fem. pesem (igrana na lutnji): non facit ad lacrimas barbitos ulla meas O.

Barbosthenēs -is, m (Βαρβοσϑένης) Barbosten, gora na Peloponezu vzhodno od Šparte: L.

barbula -ae, f (demin. barba)

1. bradica, mišja brada, mah, puh: barbula prima Luc., non hāc barbulā, quā ista (mulier) delectatur, sed illā horridā Ci.

2. pren. (o rastl.) v pl. barusice, kocinice: barbulae pastillicantes Plin. — Kot nom. propr. Barbula -ae, m Barbula, priimek Kvinta Emilija: L.

barbus -ī, m (barba) riba mren(ci)na, podust: Aus.

Barca -ae, f, gl. Barcē.

Barca (Barcās) -ae, m (semit. = blisk, gr. Βάρκας) Barka(s), praoče kartažanskih Barkovcev, izmed katerih so poseb. znani Hamilkar, Hanibal in njegov mlajši brat Hasdrubal. Barca kot priimek Hamilkarja: N. Od tod adj. Barcaeus 3 Barkov: iuvenis (= Hannibal) Sil.; Barcīnus 3 barkovski, Barkove rodovine: familia, factio L.; pesn.: clades Barca Sid. bitka ob Metavru, v kateri je bil premagan in ubit Barkovec Hasdrubal; subst. Barcīnī -ōrum, m Barkovci, Barkovi potomci, barkovska rodovina: L.

bārca -ae, f (iz *barica; prim. gr. βᾶρις čolnič, lat. baris) čoln(ič), ladjica, barka: pozni pisci.

Barcaeī, gl. Barcē.

Barcaeus, gl. Barca, m.

barcala (barcula) -ae, m, šalj. = zakonska šema: Petr.

Barcānī -ōrum, m Barkanci, partsko ljudstvo ob hirkanski meji, menda = Hyrcānī: Cu.

Barcās, gl. Barca, m.

Barcē -ēs, f (Βάρκη) Barka,

I. Sihejeva dojilja: V.

— II. s soobl. Barca -ae, f

1. mesto v Kirenajki jugovzhodno od Kirene s pristaniščem, ki se je najprej imen. Ptolemais, po propadu mesta pa Barce: Plin. Od tod preb. mestne okolice Barcaeī -ōrum, m (Βαρκαῖοι) Barčani, sloviti konjerejci, a tudi prosluli roparji: V.

2. medijsko mesto: Iust.

3. mesto ob Indu: Iust.

Barcīnī -ōrum, m, gl. Barca, m.

Barcinō -ōnis, f Barcinon, laletansko mesto v tarakonski Hispaniji (zdaj Barcelona): Mel., Aus. Od tod adj. Barcinōnēnsis -e barcinonski: Aus.

Barcīnus 3, gl. Barca, m.

barcula, gl. barcala.

Bardaeī -ōrum, m Bardejci, ilirsko ljudstvo (pri Ci. ep. in Plin. se imenujejo Vardaei Vardejci). Od tod adj. Bardaicus 3 bardejski = ilirski: Bardaicus calceus Iuv. nekak vojaški škorenj iz klobučevine, obuvalo rim. centurionov (šalj. = centurio); subst. Bardaicus -ī, m = Bardaicus calceus Mart. (IV, 4, 5, kjer drugi pišejo vardaicus).