Franja

Zadetki iskanja

  • Bagaudae (Bacaudae) -ārum, m (kelt. = rebelles) Bagavdi (Bakavdi), galsko kmečko preb., ki se je uprlo ces. Dioklecijanu in Maksimijanu: Aur., Eutr., Hier.
  • Bagiennī: Varr. (Bagennī Sil., Vagiennī Plin., Vagennī Sil.) -ōrum, m Bagienci (Bagenci, Vagienci, Vagenci), ljudstvo na severu Ligurije.
  • Bagōās -ae, m: Cu., Q., in Bagōus -ī, m: O. (perz.; gr. βαγώας in βαγῶος skopljenec, čuvaj žensk) Bagoa, Bagoj, ime skopljencev, ki so varovali ženskam namenjene prostore pri Perzijcih: Plin. (z gr. gen. Bagóu = Βαγώου); poseb. ime skopljenca, ki je umoril Artakserksa III. in njegovega sina Arza (Arses): Q.; tudi ime dveh skopljencev na dvoru kraljev Dareja in Aleksandra Vel.: Cu. — Kot apel. čuvaj žensk: quem penes est dominam servandi cura, Bagoë O.
  • Bagophanēs -is, m Bagofan, vojskovodja Dareja Kodomana: Cu.
  • Bagrada -ae, m (Βαγράδας) Bagrada, reka med Utiko in Kartagino: C., L. idr.
  • Bāiae -ārum, f (Βαΐαι) Baje,

    1. mesto ob obrežju Kampanije zahodno od Neaplja, sloveče morsko kopališče, proslulo po razkošnem in mehkužnem življenju kopališčnikov: Ci., V., H., O. idr.; kot kopel tudi: Baiae aquae Pr. Od tod adj. Bāiānus 3 bajski, v Bajah, iz Baj: negotia Ci. ep., murex H., lacus, sinus Plin.; subst. Bāiānum -ī, n
    a) kmečko posestvo v Bajah: Varr.
    b) bajska okolica: Plin., Macr.

    2. met. vsako kopališče, razkošno kopališko življenje: Mart., accusatores … lubidines, amores, adulteria, Baias … iactant Ci.
  • bāiiolus 3, star. pisava = bāiolus, bāiulus: Pl.
  • Bāiocassēs -ium, m Bajokas(c)i, ljudstvo v lugdunski Galiji v okolici današnjega Bayeuxa: Aus. Od tod adj. Bāiocassīnus 3 bajokaški: Sid.
  • bāionula (bāionola) -ae, f (prim. bāiulus) potna nosilnica: Isid.
  • bāiulātōrius 3 (bāiulāre) nosilen: sella Cael. stol nosilnik.
  • bāiulō (bāiolō) -āre (bāiulus) tovoriti, težačiti, na oprti nesti (nositi): Pl., Veg. idr., asinus baiulans sarcinas Ph., aliquem baiulare Q. koga nositi cucoramo, ferri proprie dicimus quae quis suo corpore baiulat, portari ea, quae quis in iumento secum ducit Icti.; pren.: baiulare adiectionem debiti alieni Cod. Th.
  • bāiulus (bāiolus) -ī, m (iz *bagjolos)

    1. nosač (bremena), tovornik, težak: utrum de bonis est quaerendum, quid baiuli atque operarii, aut quid homines doctissimi senserint? Ci., quod genus Graeci ἀχϑοφόρους vocant, Latine baiulos appellamus Gell., litterarum baiulus Hier. pismonoša, non eris boni nuntii baiulus Vulg. prinašalec.

    2.
    a) mrtvonosec (z gen. corporis ali brez): Iul. Val., Amm., Aug., Sid.
    b) pismonoša: Hier., Cod. Th.
  • bālābundus 3 (bālāre) beketajoč: oves Cypr.
  • bālaena, mlajša in pravilnejša obl. ballaena (pri pozn. avtorjih tudi ballēna: Veg., P. F., bālēna: Isid.), -ae, f (izpos. φάλαινα) kit: Pl., O., Plin. idr.
  • bālaenaceus 3 (bālaena) ribjekosten, ribjekoščen, iz ribje kosti: Petr.
  • balanātus 3 (balanus) maziljen: Pers., Prisc.
  • balaninus 3 (gr. βαλάνινος) iz behenovega oreha (gl. balanus 2. b) γ)) pripravljen: oleum Plin.
  • balanītēs -ae, m (gr. βαλανίτης želodast) balanit, nam neznan dragulj: Plin.
  • balanītis -tidis, f (gr. βαλανῖτις) želodasta: Plin.
  • balanus -i, f, redkeje m (gr. βάλανος)

    1. želod: Plin.

    2. pren.
    a) vsak želodu podoben sad; pri Grkih: Sardiani balani Plin. debeli kostanj, maroni; v Feniciji in Kilikiji datelj: Plin.
    b) vsaka želodasta stvar: α) čepek iz mila, sredstvo proti zaprtju: Plin., Cael. β) zvrst morskih školjk, morski želod: Pl., Col., Plin. γ) behenov oreh, sad, iz katerega so stiskali nedišeče olje, ki pa se rado navzame prijetnih vonjav: H., Plin., Mart., Prisc.; tudi arabski behenov oreh (drevo): Plin.
Število zadetkov: 10000