Franja

largītiō -ōnis, f (largīrī)

1. obilno darovanje, darežljivo podarjevanje, darežljivost, radodarnost (s sebičnimi nameni, zlasti da bi si kdo pridobil naklonjenost nekoga): Alexandrum filium Philippus accusat, quod largitione benevolentiam Macedonum consectetur Ci., l. in cives Ci., largitione militum voluntates redemit (sc. Caesar) C., l. aedilicia L., l. in milites Auct. b. Hisp., eam largitionem e re publica fieri Suet., veteranos … quantā potuit largitione contraxit Suet., largitionem habere Aur.; preg.: id, quod … iam in proverbii consuetudinem venit, „largitionem fundum non habere“ Ci. „da darovanje nima dna“.

2. podkupovanje, podkupnina: quaeritur consul, … qui largitioni resistat Ci., largitionis suspicionem recipere Ci., effusae largitiones Ci., populus … largitione magistratuum corruptus est H., (sc. Hasdrubal) princeps largitione vetustos pervertit mores Carthaginiensium H., Dumnorix gratiā et largitione apud Sequanos plurimum poterat C., pro virtute audacia, largitio, avaritia vigebant S., legati Iugurthae, largitione magis quam causā freti S., l. pessimi exempli (vrste) L.

3. prizna(va)nje, podelitev, podeljevanje, izkazovanje: civitatis (državljanstva) Ci., aequitatis Ci., beneficiorum Sen. ph.

4. meton. largitiones cesarska blagajna za darila in poklonitve, darilna blagajna, miloščinska blagajna: Eutr., Cod. Th., Cod. I., sacrae (za splošno blaginjo, npr. za vojaško preskrbo) Cod. I., privatae (za posebne namene) Cod. I., comes largitionum Amm., Aug. predstojnik cesarske darilne blagajne.

lavācrum -ī, n (lavāre) kopel =

1. kopališče (tudi za živino), kopalnica: lavacri lacūs Aus. kopališčne kopanje, lavacra nitida Gell., lavacra condere, constituere Aur., ascendere de lavacro Vulg. (o živalih).

2. voda za kopanje: ex arbitrio lavacrum petere, lavacro fatigationem sui diluit, nec lavacro nec ullā denique refectione recreata Ap., l. calidum Aus., lavacra ignea (vroče) Cael., l. marina Min. morske kopeli, avidus splendere lavacris Cl.; occ. = krst: l. immortale Aus., salutare, vitale Cypr., mysticum Prud., aquae Vulg. krst z vodo; metaf. očiščenje, poravnava, sprava: Aug.

Opomba: Ven. meri lăvăcrum.

lavātiō -ōnis, f (lavāre)

1. umivanje, kopanje, kopel: Pl., Ci. ap. Col., Fr., Aug., Vulg., P. F., l. pedum Varr., calida, frigida Cels., l. calidae aquae Plin.

2. meton.
a) voda za kopanje: ut lavatio parata sit Ci. ep.; occ. krst: sacrā et divinā lavatione loti Cypr.
b) posodje za kopanje, kopalna priprava: Ci. ep., Ulp. (Dig.), argentea Ph.
c) kopel = kopalnica: calda Vitr., lavationem non praestare Dig.

lebēs -ētis, acc. pl. -ētas in -ētēs, m (gr. λέβης) medenica, kotel: Vulg., Isid., stipatque carinis ingens argentum Dodonaeosque lebetas V., tertia dona facit geminos ex aere lebetas V., curvi lebetes O. trebušne, viginti fulvos … ex aere lebetas O.; tudi posoda za pepel, pepelnjak: lebetes ad suscipiendos cineres Vulg.

lectulus -ī, m (demin. lectus) ležišče, in sicer

1. postelja za spanje: caelebs Ci. samska, qui sese … me in meo lectulo interfecturos pollicerentur Ci., philosophi in suis lectulis plerumque moriuntur Ci., in lectulo precario mori Sen. rh., l. obscaenus Sen. rh. vlačugina postelja, lecti flexiles Amm. zložljive postelje; occ. poročna ali zakonska postelja: quas utrimque pugnas felix lectulus et lucerna vidit … ! Mart.; popolno: l. matrimonialis Ps.-Q. ali l. genialis Arn.

2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: statuite hic lectulos Pl., lectulos iube sterni nobis Ter. = daj pogrniti (mizo)!, stravit pelliculis haedinis lecticulos Punicanos Ci.

3. počivalnica za učenje in pisanje, učni blazinjak (Rimljani so pisali in se učili večinoma leže): l. in exhedra positus Ci., uno in lectulo erudituli ambo Cat. (prim. lecticulus), nec, consuete, meum, lectule, corpus habes O., visus est sibi … iacere in lectulo suo compositus in habitum studentis Plin. iun.

4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: tres modo lectulos in suprema retineri iubet T.

lēcythus -ī, m (gr. λήκυϑος) vrč, zlasti vrč za olje: Vulg.

lēgis-perītus -ī, m (ixpt., a bolje pisano ločeno) strokovnjak za pravo, pravnik, pravoznanec: Vulg.

lēgō -āre -āvī -ātum (lex)

I. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu kaj: quin potius, quod legatum est tibi negotium, id curas? Pl. —

II. occ.

1. kot držpr. t.t.
a) odposlati (odpošiljati) koga kam kot poslanca (s kakšno nalogo): hominem suae civitatis in primis honestum ac nobilem … legarunt ad Apronium Ci., tres adulescentes in Africam legantur, qui ambos reges adeant S., quos Athenienses Romam ad senatum legaverant Gell.; metaf. komu kaj po poslancih sporočiti (predati): quae verba legaverint Rhodii ad hostium ducem Gell.
b) koga postaviti za legata (podpoveljnika), izvoliti (vzeti) koga za legata (podpoveljnika), imenovati koga za legata (podpoveljnika): Ligarium senatus idem legaverat Ci., ne legaretur A. Gabinius Cn. Pompeio expetenti Ci., Dollabela me sibi legavit Ci. ep., Calpurnius … legat sibi homines nobilīs factiosos S.

2. kot jur. t.t. komu kaj v oporoki volíti ali sporočiti (sporočati), zapustiti (zapuščati) komu kaj v dediščino: legavit uxori mundum omne penumque Luc. ap. Gell., Fabiae pecunia legata est a viro Ci., signa, tabulae, quas populo Caesar unā cum hortis legavit Ci., is, cui omne argentum legatum est Q.; legare alicui aliquid ab aliquo voliti komu kaj tako, da mora to volilo izplačati glavni dedič: ei (sc. uxori) testamento legat grandem pecuniam a filio Ci. veliko vsoto denarja, ki naj jo izplača sin. — Od tod subst.

1. lēgātus -ī, m
a) poslanec: legati ex auctoritate senatus legabantur Ci., legatos deprecatoresque mittere Ci., cum Athenienses ad senatum legatos de suis maximis rebus mitterent Ci., legatos mittere de pace C., L. idr., legatos mittere ad indicendum bellum L., missi magnis de rebus uterque legati H., hinc ubi legati rediere, negata ferentes arma Aetola sibi O.
b) α) legat, podpoveljnik (gr. ὑποστράτηγος) = najvišji pomočnik vojskovodje: summo imperatori legatus, L. Lucullo, fuit (sc. Murena) Ci., in altera parte fluminis A. Titurium Sabinum legatum cum sex cohortibus reliquit C.; ob odsotnosti višjega poveljnika (vojskovodje) je prevzel poveljništvo najstarejši legat kot legatus pro praetore = namestnik vojskovodje: C. Legati so bili možje senatorskega stanu, ki jih je senat izbiral in pošiljal na bojišče (od tod njihov naziv); v času cesarjev je imela vsaka legija svojega legata (legati legionum): legatus legionis in Germaniam missus est Suet., legato legionis … ignominiā notato Suet. V mirnih provincah so bili legati za časa republike le upravni, namestniku podrejeni uradniki brez vojaškega poveljstva: N. idr. legatum sibi legare Ci. β) v cesarski dobi od cesarja v provinco poslani cesarski namestnik. „Legati Caesaris“ so imeli prokonzulsko, ob njih delujoči „legati legionum“ pa propretorsko oblast: at Caesar cognita morte legati, ne provincia sine rectore esset, A. Didium suffecit T., ergo egressi, ego (sc. Agricola) veterum legatorum vos priorum exercituum terminos T., Auli Plauti legati consularis … ductu Suet., legatum … Syriae consularem suppetias ferentem … fugaverant Suet.

2. lēgātum -ī, n zapis v oporoki, volilo: Plin. iun., Suet., Ulp. (Dig.), solutio legatorum Ci., Hortensii legata cognovi Ci. ep., legatum habere in testamento alicuius Petr., legatum peto ex testamento Q.

Opomba: Star. cj. pf. lēgāssit = legaverit: Tab. XII. ap. Ci. et ap. Ictos.

lēgulēius -ī, m (lēx) odvetnik, ki se zelo natančno drži črke zakona in s tem privija svojega nasprotnika, pravdač, „pravdaš“, „zakonjak“ = strokovnjak za pravne posebnosti in podrobnosti Ci. (De orat. 1, 236), Q.

lēnōcinium -iī, m (lēnōcinārī)

1. zvodniška obrt, zvodništvo: lenocinium facere Pl., Dig. ali lenocinia exercere Iust. ukvarjati se z zvodništvom, „zvodnikovati“, luxuriem lenocinio sustentare Ci., animo aequo istius cotidiana adulteria, meretriciam disciplinam, domesticum lenocinium videre Ci., homo lenociniis adulteriisque confectus Ci., lenocinium profiteri Suet. (o ženskah) razglasiti (razglašati) se za zvodnico, ukvarjati se z zvodništvom, lenocinium praebere uxori Dig. biti zvodnik za svojo lastno ženo; meton. plačilo za zvodništvo, zvodnina (ali ukvarjanje z zvodništvom): lenocinium petere a grege delicatae iuventutis Ci.

2. metaf.
a) vabilo, mamilo, zapeljevanje, mameča (omamna) lepota, mamljiv blišč, umetna (naspr. naravna) draž(est) (čar, mik, mičnost), olepšanje, polepšava, okrasje, nakit: qui … se … cupiditatium lenociniis dediderunt Ci., corporum lenocinia Ci. ali omnis lenocinii neglegens Suet. toaletne spretnosti, non faciem coloribus et lenociniis polluisti Sen. ph. z ličili in toaleto, lenocinium est muneris antecedens metus Sen. ph. strah poveča (povečuje) draž darila, non ornamenta quaerere (v govoru), sed lenocinia Q., in leges pacis sibi lenocinia quaerere Iust. za mirovne pogoje imeti v mislih zase kaj prikupnega.
b) (o govoru) mamljivo laskanje, prikupna beseda: caret lenociniis expositio Q., nec ullum orationi aut lenocinium addit aut pretium T., cui instrumento distrahendo nihil non fraudis ac lenocinii adhibuit Suet.

(lessus), le acc. sg. lessum, m zastar. beseda = narekanje, naricanje, žalovanje za mrličem: Thetis quoque etiam lamentando lessum (v novejših izdajah pausam) fecit filio Pl. (Trucul. 4, 2, 34), mulieres genas ne radunto neve lessum funeris ergo habento Tab. XII ap. Ci.

leucophorum -ī, n (gr. λευκοφόρον) lepilo za zlato = lepilo, s katerim se lepi zlato na les: Plin.

lēvāmentum¹ -ī, n (lēvāre) orodje za glajenje (ravnavanje), gladilo, ravnalo: Varr. ap. Non.

lībātōrium -iī, n (lībāre) posoda (žrtvenica, darilnica) za pitne darove: Vulg.

līberātiō -ōnis, f (līberāre)

1. osvobojenje, osvobajanje, osvoboditev (kake države idr.): ne iterum rem publicam sub obtentu liberationis invaderet Iust., l. populi sui Vulg.

2. osvoboditev, oprostitev, rešitev (od) česa, pred čim: cum a te non liberationem culpae, sed errati veniam impetravissent Ci., l. malorum Q.; occ.
a) sodna oprostitev, proglasitev (razglasitev) za nedolžnega (nekrivega): quid ego … acerbissimas damnationes, libidinosissimas liberationes proferam? Ci.
b) oproščenje (oprostitev) dolga (bodisi da se poplača ali odpusti), poplačilo, odpust dolga: liberationis verbum eandem vim habet quam solutionis Dig., l. legata Dig. oporóčen odpust dolga.

līberō -āre -āvī -ātum (līber)

1. oprostiti (oproščati), osvoboditi (osvobajati), oteti, (ob)varovati, rešiti (reševati); z abl. separationis (česa, pred čim): divortio te liberabo incommodis Enn. ap. Corn., animus vinclis corporis liberatus Ci., liberare rem publicam metu, populum metu Ci., ut omni me invidia liberem Ci., liberatus omni perturbatione animi Ci., liberatus est periculo caedis senatus Ci., qui liberandos omni periculo censerent C., una lex nos illā miseriā liberavit Ci., l. urbem obsidione Ci., C., N. mesto rešiti obleganja, custodiā liberari N.; s praep.: z a(b) (poseb. pri osebah): teque item ab eo vindico ac libero Ci. ep., qui a Venere se liberaverunt Ci. ki so se rešili svoje dolžnosti do Venere = ki so izpolnili svojo Veneri storjeno obljubo, l. patriam a tyranno N., divinus animus liberatus a corpore Ci.; z ex: cogitate … ceteros profecto multos ex his incommodis pecuniā (abl. instrumenti) se liberasse Ci.; z de (iz): infantes de aqua divinitus liberati Aug., ut Noë liberaret de diluvio Aug.; s samim acc.: liberet Byzantios Ci. ali vectigales multos ac stipendiarios liberavit (namreč davščin), Buthrotios cum Caesar decreto suo liberavisset (sc. proskripcije in razdelitve njihovih zemljišč) Ci. ep.; v pass.: liberatus sum hodie tuā operā (s tvojo pomočjo, po tvojem posredovanju) Ter.; s stvarnim ali abstr. obj.: l. agros Ci. oprostiti davščine, domum Ci. oprostiti svetosti, ki je na njej, fidem suam Ci. besedo izpolniti, držati besedo, biti mož beseda, obsidionem urbis L. popustiti (ustaviti) obleganje mesta, nomina L. poravnati dolgove, fundum Dig. rešiti zastave, liberate oculos meos Cu. izginite mi izpred oči; v pass.: templa liberata Ci. prosta zagraditve = nezagrajena, s prostim razgledom, quae quidem (sc. promissa) iure praetorio liberantur Ci. se razveljavljajo, liberatis castris contenti L., liberatis vectigalibus restitutis L. odpravljene davščine, liberari omnia Asiae emporia portusque L.; metaf.: cum ea res omnem impensam terreni suo pretio liberet Col. povrne, poravna.

2. occ. (sodno) oprostiti (oproščati) koga obtožbe, krivde, obveze, obveznosti, osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) kazni, razglasiti (razglašati), spozna(va)ti koga za nekrivega (nedolžnega) (naspr. damnare, condemnare): qui ceteros … condemnassent, hunc, quem bis iam condemnatum acceperant, liberarent? Ci., Volusii liberandi (sc. obveznosti poroštva in plačila) meum fuit consilium Ci. ep., iudicio liberari (naspr. indictā causā damnari), ab eodem in iudiciis … defensus aliquoties liberatus discesserat N., liberare debitorem Icti. dolžnika oprostiti plačilne dolžnosti; z abl. separationis: culpā liberatus … cupit (sc. Roscius) a vobis discedere Ci., qui antea Sopatrum eodem illo crimine (obtožbe) liberarant Ci., liberari noxā L., ego me etsi peccato absolvo, supplicio non absolvo L.; z gen. (po gr. ἐλευϑεροῦν τινά τινος): senatus nec liberavit eius culpae regem neque arguit L.; tudi: aliquem voti liberare L. odvezati koga dane (za)obljube (naspr. voti damnari); v pass. z NCI: primum certe liberatur Milo non eo consilio profectus esse, ut … Ci. se oprošča obdolžitve (očitka), da je odšel …

3. (pravno) osvoboditi (osvobajati) koga suženjstva, dati svobodo komu: amicas emite, liberate Pl., servos omnes puberes liberaverunt C., si quis apud nos servisset ex populo foederato seseque liberasset Ci., si voles vindictā liberare, quos proxime inter amicos manu misisti Plin. iun.; od tod tudi o zaprtih živalih: pullos caveā l. Ci. izpustiti iz; refl.: panthera saltu foveā sese liberat Ph. se s skokom reši iz jame.

4. metaf. (prost =) neovirano iti, korakati čez kaj, prekoračiti, prečkati kaj: flumen Hyg., Front., limen Petr.

Opomba: Star. fut. II līberāssō: Pl.

lĭbrārius¹ 3 (liber -brī) knjižen: taberna Ci. knjigarna, scriba Varr. knjigovodja, scriptor si peccat idem librarius usque H. prepisovalec (knjig), doctor ali magister l. Porph., Hier. učitelj pisanja, začetnih naukov (= osnovnošolski učitelj), šolnik, atramentum Plin. črnilo za pisanje. Od tod subst.

1. librārius -iī, m
a) prepisovalec knjig idr. spisov, pisar: describi (sc. iudicium) ab omnibus librariis imperavi Ci. ep., concurrunt iussu meo plures … librarii, descriptam legem ad me adferunt. Ci., in L. Scipione malim equidem librarii mendum quam mendacium scriptoris esse in summa auri atque argenti L.; pisalec (pisar) po nareku: Sen. rh. (1, 7, 18), l. Antonii Vell. tajnik, scribae et librarii regis Vulg. notarji, beležniki.
b) knjigovodja, računovodja α) državni: Fest. β) vojaški: Veg.
c) knjigotržec, knjigar(nar): Gell., libros dicimus esse Ciceronis; eosdem Dorus librarius suos vocat et utrumque verum est Sen. ph.

2. librāria -ae, f
a) prepisovalka, pisarka: superûm M.
b) (sc. taberna) knjigarna: in libraria sedens, in libraria consederamus Gell.

3. librārium -iī, n knjižna omara, knjižna polica, shramba za knjige, knjižna zbirka, knjižnik: exhibe librarium illud legum vestrarum Ci., libraria omnia exurere Amm.

līenteria -ae, f (gr. λειεντερία) griža, „želodčna hitrica“, vrsta driske, pri kateri bolnik izloča hrano neprebavljeno: Th. Prisc., Isid., gr. pisano: Cels. Od tod adj. līentericus 3 (gr. λειεντερικός) za grižo („želodčno hitrico“) bolehajoč; subst. pl. līentericī -ōrum, m za grižo („želodčno hitrico“) bolehajoči ljudje: Plin.

Ligārius 3 Ligárij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Najbolj znan je Q. Ligārius Kvint Ligarij, Pompejev pristaš in legat, ki se je v Afriki bojeval l. 49 proti Cezarjevemu poveljniku Kurionu, l. 45 pa zoper Cezarja samega; pri Adrumentu je bil ujet in nato izgnan, a ga je Cezar pomilostil na Ciceronovo prošnjo. Ko ga je Kvint Elij Tuberon obtožil veleizdaje, ga je znova zagovarjal Cicero (govor je ohranjen). Ves zagrenjen je v svoji nespravljivosti sodeloval tudi v zaroti zoper Cezarja: Ci., Auct. b. Afr., Q. — Od tod adj. Ligāriānus 3 ligárijski, za Ligárija: Lig. oratio Ci. ep., tudi subst. Ligāriāna -ae, f (sc. oratio): Ci. ep.

ligula -ae, f (indoev. kor. *lei̯g'h lizati; prim. lat. lingere)

1. žlica za posnemanje (pobiranje) pene, pénovka: Col.; žličica za zajemanje in precejanje vonjavih gostih tekočin (gošč): Plin. ali žličica za poobedek, ki so jo uporabljali gostje: Ca.; tudi žlica kot mera: duarum aut trium ligularum mensura Plin. —

2. Ker so nekateri slovničarji zamešali besedi ligula in lingula, so uporabljali pisci subst. ligula tudi v pomenu jeziček (gl. lingula); poseb.
a) jezikast ud sipe: dicitis me … quaesisse de litore … lolliginum ligulas Ap.
b) tubulatio ligulae jezikasta = cevasta votlina, menda rezilo strgala: Plin. — Prim.: quamvis me (sc. ligulam (= žlico) argenteam) ligulam dicant equitesque patresque, dicor ab indoctis lingula grammaticis Mart.