Franja

Zadetki iskanja

  • Corbiō -ōnis Korbion,

    1. kot masc. rimski priimek, poseb. Hortensius Corbio Hortenzij Korbion, vnuk slovitega govornika Kvinta Hortenzija Hortala: Val. Max.

    2. kot fem.
    a) ekvovsko mesto blizu Anagnije ob severni strani Algida: L.
    b) svesetansko mesto v tarakonski Hispaniji pri današnji Bergi (Berga): L.
  • Corduba -ae, f Korduba (zdaj Córdova, tudi Cordova), veliko in slovito mesto v betski Hispaniji ob Betisu, roj. kraj starejšega in mlajšega Seneke in pesnika Lukana: Ci., C. idr. Od tod adj. Cordubēnsis -e kordubski, iz Kordube, v Kordubi: Auct. b. Alx., Plin.; subst. Cordubēnsēs -ium, m Kordubci, preb. Kordube: Auct. b. Alx.
  • Corfīnium -iī, n Korfinij, glavno peligensko mesto v Samniju: Ci. ep., C. idr. Od tod adj.
    a) Corfīniēnsis -e korfinijski, v Korfiniju: clementia Ci. = Cezarjeva, izkazana korfinijskemu mestu, exspectatio Ci. korfinijskih dogodkov; kot subst. Corfīniēnsēs -ium, m Korfinijci, preb. Korfinija: Plin.
    b) Corfīnius 3 korfinijski: ager Front.
  • Corinthus, star. Corintus, -ī, f (Κόρινϑος) Korint, slovito trgovsko mesto ob Istmu, znano po razuzdanem življenju prebivalcev: Ci., L., O. idr., bimarisve Corinthi moenia H.; nom. Corinthos: O., acc. Corinthon: O., Mart.; preg.: non cuivis homini contingit adire Corinthum H. (gr.: οὐ παντὸς ἀνδρὸς ἐς Κόρινϑον ἔσϑ' ὁ πλοῦς) = ne posreči se vsakomur dospeti do zaželenega cilja; met.: captiva Corinthus H. plen vsega Korinta = v vsem Korintu nagrabljeni bronasti kipi. Od tod

    I. adj.

    1. Corinthius 3 (Κορίνϑιος) korintski: bellum N., ager Ci., aes Ci., Plin., Q. korintski bron (starodavnikom zelo priljubljena zlitina iz zlata, srebra in bakra, iz katere so v Korintu ulivali razne umetnine: posode, kipe idr.), — od tod vasa Corinthia Ci., Suet., Icti., suppelex Cor., opus Cor. Ci.; sinus Cor. L. (zdaj Korinthiakós Kólopos, sl. Korintski zaliv), civis Vitr., columnae Vitr., Plin. v korintskem slogu zgrajeni, tako tudi capitula Cor. Vitr. Kot subst.
    a) Corinthia -ae, f „korintka“, neka rastlina: Plin.
    b) Corinthiī -ōrum, m Korintčani, preb. Korinta: Ci. idr.
    c) Corinthia -ōrum, n umetnine (poseb. posode) iz korintskega brona: Ci., Plin., Suet., Mart.

    2. Corintheus 3, vulg. Corinthius: Isid.; kot subst. Corinthea -ōrum, n korintsko posodje: Petr.

    3. Corinthiacus 3 (Κορινϑιακός) korintski: sinus L., Plin., pontus O., Cenchreae O.

    4. Corinthiēnsis -e korintski: Cor. fons Pirena Pl., litus T. —

    II. subst. Corinthiārius -iī, m ulivalec umetnin iz korintskega brona, vzdevek Avgustu, ki je ljubil take umetnine: Auctor ignotus ap. Suet.
  • Coriolī -ōrum, n Korioli, volskovsko mesto v Laciju: L. Od tod adj. Coriolānus 3 koriolski: res L.; subst. Coriolānī -ōrum, m Koriolci, preb. Koriolov: L., Plin. — Kot priimek Gaja (po drugih Gneja) Marcija, ki je l. 494 razdejal Koriole Coriolānus -ī, m Koriolan, Koriolski: Ci., L. idr.
  • Corniculum -ī, n Kornikul, staro lacijsko mesto severno od Tibura: L., Plin., Fl. Od tod adj. Corniculānus 3 kornikulski, iz Kornikula: Aur., captiva L.; kot subst. Corniculāna -ae, f Kornikulanka: O.
  • Corōnē -ēs, f (Κορώνη) Korona, mesto v Meseniji ob Mesenijskem zalivu (zdaj Koróni): L., Plin. Od tod adj. Corōnaeus 3 (Κορωναῖος) koronski: sinus Plin.
  • Corōnēa -ae, f (Κορώνεια) Koroneja, mesto v Beotiji, znano po bitkah l. 447 in 394: N., L., Plin. — Od tod
    a) subst. Corōnaeī -ōrum, m (Κορωναῖοι) Koronejci, preb. Koroneje: L.
    b) adj. Corōnēnsis -e koronejski: ager L. = Corōnēus 3 (Κορονεῖος): ager L.
  • Cortōna -ae, f Kortona, mesto v Etruriji, severozahodno od Trazimenskega jezera: L., Plin. Od tod adj. Cortōnēnsis -e kortonski, pri Kortoni: montes L.; kot subst. Cortōnēnsēs -ium, m Kortonci, preb. Kortone: L., Plin.
  • Cortuōsa -ae, f Kortuoza, mesto v Etruriji: L.
  • Cōrycus in (neklas.) Cōrycos -ī, m (Κώρυκος) Korik,

    1. mesto ob jonski obali z istoimenskim predgorjem in pristaniščem: L.

    2. mesto v Kilikiji med Lamovim in Kalikadnovim ustjem s pristanom in istoimenskim predgorjem; v bližini mesta je bila globoka, s strahotnim skalovjem obdana dolina (specus Corycius), v kateri je rasel najboljši žafran, in pečina, znana poseb. po mitu o Tifonu (antrum Corycium). Meščani so se ukvarjali poseb. z vrtnarstvom: Ci. ep., L. idr.

    3. mesto v Pamfiliji nedaleč od Olimpa: Eutr. — Od tod adj. Cōrycius 3 (Κωρύκιος) koriški = nanašajoč se na Korik v Kilikiji: crocus H., Typhonis quoque specus et Corycium nemus Cu., specus Mel., antra Plin., lutum Ps.-V. (Ciris), comae Stat., nimbus Mart.; pesn. kilikijski: senex V., puppis Iuv.

    Opomba: Prisc. meri Cōrōcus.
  • Corylēnus -ī, f (Κορυληνός) Korilen, mesto v Eolidi: L.
  • Coryna -ae, f Korina, mesto na Eritrejskem polotoku: Mel. Od tod adj. Corynaeus 3 korinski: Corynaeum Mimantis promunturium Plin.
  • Coryphās -antis, f Korifant, mesto v Eolidi: Plin. Od tod adj. Coryphantēnus 3 (Κορυφαντηνός) korifantski: ostrea Plin.
  • Coryphāsium -iī, n (Κορυφάσιον) Korifazij, predgorje in mesto v Meseniji: Plin. Od tod Coryphāsia -ae, f (Κορυφασία) Korifazija, Korifazijska, Minervin vzdevek: Arn.
  • Corythus (Κόρυϑος) Kórit,

    1. kot fem. mesto v Etruriji, pozneje Cortōna: V.

    2. kot masc.
    a) mitični ustanovitelj in heroj tega mesta, Jupitrov sin, Jazijev in Dardanov oče in praded trojanske kraljeve rodbine: Sil., Serv., Corythi penetravit ad urbes V. = do etrurskih mest.
    b) Perzejev tovariš: O.
    c) Parisov in Enonin (Oenōnē) sin: O.
    č) neki Lapit: O.
  • Cosa (Cossa) -ae, f (Κόσσα) Koza, Kosa,

    1. primorsko mesto s pristaniščem in predgorje v Etruriji: S. ap. Serv., L. epit. idr., vectusque Cosam Etruriae promunturium ignotis locis se abdit T. — Soobl. Cosae -ārum, f Koze: quique urbem liquere Cosas V. — Od tod adj. Cosānus 3 koški: portus Cosanus L., litus Plin., praedia Suet.; kot subst.
    a) Cosānum -ī, n Koško ozemlje: in Cosano C., ali vaško posestvo pri Kozi: in Cosano Ci. ep.
    b) Cosānī -ōrum, m Kožan(c)i, preb. Koze: Ci. ep., L.

    2. mesto v Lukaniji: Cosa in agro Thurino C.
  • Cossiō -ōnis, m Kosion, ali Cossium -iī, n Kosij, mesto v Akvitaniji: Aus., Amm., Sid.
  • Cottōn -ōnis, f Koton, mesto v Eolidi: L.
  • Crānōn ali Crannōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, f (Κραν[ν]) Kranon, tesalsko mesto jugozahodno od Larise: Ci., L. idr. Od tod adj. Crānōnius (Crannōnius) 3 (Κρανώνιος) kranonski: ager L.