Franja

Horātius 3 Horácij(ev), ime starega patricijskega rimskega rodu, poseb.

1. Horatii Horaciji, rimski trojčki, sinovi Publija Horacija, ki so ob kralju Tulu Hostiliju premagali albske trojčke Kuriacije (Cūriātiī): Ci., L., Val. Max., njihova sestra Horātia -ae, f Horácija: L.

2. M. Horatius Pulvillus Mark Horacij Pulvil, prvi rimski konzul (l. 509): L.

3. P. Horatius Cocles Publij Horacij Kokles (Enooki), brat prej imenovanega, je junaško branil leseni most pred Etruščani pod njihovim kra-ljem Porseno: Ci., L., O., Plin.

4. M. Horatius Barbātus (Bradač), nasprotnik decemvirov, konzul l. 449; s tovarišem v konzulatu Valerijem Publikolo je (l. 449) sprožil znane leges Valeriae Horatiae (ut, quod tributim plebes iussisset, populum teneret): L.

5. Q. Horatius Flaccus Kvint Horacij Flak, sin osvobojenca (najbrž iz Horacijevega tribusa), roj. v Venuziji ob lukan(ij)sko-apul(ij)ski meji 8. dec. l. 65, umrl 27. nov. l. 8 v Rimu, eden najznamenitejših rimskih lirikov in satirikov, zelo spoštovan zaradi svojega poštenega značaja; zato ga je Mecenat izredno cenil ter mu podaril podeželsko posestvo: O., Q., Iuv., pri Lact. imenovan le Flaccus Od tod adj. Horātiānus 3 Horacijev (= pesnika Horacija): Hor. ille Atabulus Gell. (prim. Hor. Sat. 1, 5, 78).

Hortēnsius 3 Horténzij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; poseb. Q. Hortensius Hortalus Kvint Hortenzij Hortal, pesnik in poleg Cicerona najslavnejši rimski govornik, Ciceronov tekmec, roj. l. 114, pretor l. 72, konzul l. 70, umrl v mesecu aprilu l. 50: Varr., Ci., N., O., Lucan., Q., T. Njegova hči Hortēnsia -ae, f Horténzija, tudi slovita govornica: Val. Max., Q. Kot adj. = Hortenzijev: lex Ci., Gell., Dig. zakon, ki ga je l. 286 uvedel diktator Kvint Hortenzij. — Od tod adj. Hortēnsiānus 3 Hortenzijev (= govornika Hortenzija): eloquentia Val. Max., aedes Suet.; pl. subst.: illa Hortensiana scribere Ci. ep. oni (Ciceronov filozofski) spis z naslovom „Hortensius“ (prim. cohortati sumus, ut maxime potuimus, ad philosophiae studium eo libro, qui est inseriptus Hortensius Ci. (De divin. 1, 1)); ta spis se nam je ohranil le v odlomkih.

hūmānus (stlat. hemōnus) 3 (sor. s homō)

1. človeški, človekov: facies, Ci., O., species et figura Ci., effigies Cereris non humana manu facta Ci., casūs Ci., O., genus (rod) Ci., V., mens, natura, vita Ci., hostia Ci., S. fr. idr., humano modo peccare Ci., non humana audacia Ci. = nadčloveška, religiones Ci., divina et humana iura, res humanae O., Plin. idr. človeške —, (po)zemeljske reči (zadeve, dobrine, dogodki, naključja), človeška usoda, pozemeljsko, posvetno, svet, ille tribunus omnium rerum divinarum humanarumque praedo Ci. plenitelj vsega božjega in človeškega, rerum humanarum domina Fortuna Ci. gospodarica sveta, humanum est Ter., Ci. to je nekaj človeškega, voluptas humanissima Ci., rationes humanae Lucr., labores h. V., h. vox L. fr., Plin., scelus L. zoper ljudi, — človeštvo, conspectus ab utraque acie aliquanto humano visu augustior L. je bil videti veličastnejši kot človek, je bil videti nadčloveško bitje, h. animi, vultūs H., h. imago, sors, h. mentes O., h. dapes = človeško meso: O., pa tudi = človéčjak: Plin., h. cor Pr., ignes h. Plin. ki si ga ljudje vsak dan zase naredijo, humano quodam modo Q. na prav človeški način, prav po človeško, humani divinique iuris mens T., mens humanā maior Sil., h. cibi Fl. človeško meso. Subst.
a) hūmānus -ī, m človeško bitje, človek, smrtnik, zemljan: Romulus humano maior O.; v pl. Varr. aeternûm humanûm (= deorum hominumque) sator Pac. fr., vitae percipit humanos odium Lucr., in dubioque fuere utrorum ad regna cadendum omnibus humanis esset Lucr., primus humanorum Iust.
b) hūmāna -ae, f (sc. caro) človeško meso: Tert.
c) hūmānum -ī, n človeško, človeško bitje (čustvo), človeška usoda ipd.: homo sum; humani nil a me alienum puto Ter., si in Pompeio quid humani evenisset S. fr., Satyris praeter effigiem nihil humani Mel.
č) hūmāna -ōrum, n α) človeške reči (zadeve, dobrine, slabosti), človeško, posvetno, (po)zemeljsko: de divinis atque humanis cernitur Pl., qui omnia divina et humana violarint Ci. ali divina atque humana promiscua habere S., božje in človeško pravo, agentibus divina humanaque consulibus L. vse, kar zahteva božje in človeško pravo, humana (človeške slabosti) ad deos transferre, divina (božje lastnosti) ad nos Ci., humana miscere divinis L. β) kar lahko človeka doleti, (človeški) dogodki (naključja, težave), človeško trpljenje, človeška usoda: fortuna humana fingit artatque ut lubet Pl., ferre humana humanitus Acc. fr., ferre humana Ci., omnia humana tolerabilia ducere Ci., humana respectare, humanorum respectu, humanorum spectatrix Amm.

2. človeški = človekoljuben, dobrohoten, ljubezniv = ljubezni poln, mil(osten), prijazen, vljuden (naspr. inhumanus, superbus): factum aut inceptum Ter., ingenium Ter., Ci., aequitas, sensus Ci., sensus humanissimus Plancus in Ci. ep., homo humanissimus Ci., humanius nihil fieri potest Ci. ep., Cyrum … comem erga Lysandrum atque humanum fuisse Ci.

3. izobražen, olikan, omikan: gens humana atque docta (naspr. immanis atque barbara) Ci., Syracusani homines periti et humani Ci., Scipio … , homo doctissimus atque humanissimus Ci.

4. človeški = človeku primeren: cibi humaniores Cael.; od tod = neoviran, nezadržan: respiratio humanior Cael. — Adv. hūmānē in hūmāniter

1. (po) človeško, kakor se človeku spodobi, zmerno, mirno, vdano: vix humane pati Ter., humana humane ferre Ci., morbos toleranter et humane (po drugih: humaniter) ferre Ci., si qui forte … aliquid fecerunt humanius Ci., Paullus non humane de provincia loquitur Caelius in Ci. ep. ne kaj (ne prav) zmerno, saepius poëtice quam humane locutus es Petr.; iron.: intervalla vides humane commoda H. „človeku primerne“ (= inhumane incommoda); humaniter ferre Ci., humaniter vivere Ci. ep. življenje prav po človeško uživati.

2. človekoljubno, dobrohotno, ljubeznivo, milostno, milosrčno, zelo občutljivo, prijazno, vljudno: fecit humane Ci., quam humane nobiscum egerit hiems Sen. ph., quae (arbores) fructu … umbrarumque officio humanius iuvant Plin., diligentissime humanissimeque loqui Ci. ep., humanissime promisit Petr., litterae humaniter scriptae Ci. ap. Non., fecit humaniter Licinius, qui … Ci.

hydraula -ae, m: Suet. ali hydraulēs -ae, m: Petr., M. (gr. ὑδραύλης) igralec na (vodne) orgle, — na cevnico.

hydria -ae, f (gr. ὑδρία) vrč za vodo, potem sploh vrč, ročka: Ci., Vulg., tudi skrinjica za žreb: in hydriam sortes conicere Ci. — Kot nom. propr. Hydria -ae, f Hídrija
a) otok v Jadranskem morju: Mel.
b) Menandrova komedija: Q.

Hyperīōn -onis, m (Ὑπερίων) Hiperíon,

1. Uranov in Gajin sin, Titan, Tejin (Θεία) soprog, oče Helija (Sol), Selene (Luna) in Eos ali Avrore (Ἠώς, Ἕως, lat. Aurora): Hyperione natus (= Sol): O.

2. Helij (Sol) ali sončni bog sam: Lab. ap. Gell., Col., iamque duas lucis partes Hyperione menso O., Hyperionis urbs (= Heliopolis (Heliopola) v spodnjem Egiptu) O., Hyperionis aedes (v omenjenem mestu) O. Od tod

1. patron.
a) Hyperīonidēs -ae, m (Ὑπεριονίδης) Hiperionov (Helijev) sin (= Acaetes): Val. Fl.
b) Hyperīonis -nidis, f Hiperionova (Helijeva) hči (= Aurora): Q.

2. adj. Hyperīonius 3 Hiperíonov (= sončnega boga): currus Val. Fl., lampas Sil.

Hypermēstra, slabše Hypermnēstra -ae, f (Ὑπερμ(ν)ήστρα) Hiperm(n)éstra, najmlajša Danaida (gl. Danaus): O., Pr.

hypocrita -ae, m in hypocritēs -ae, acc. -en, m (gr. ὑποκριτής)

1. mimik, ki je spremljal govor gledališkega igralca s kretnjami (pantomimo): Q., Suet.

2. metaf. hinavec: Vulg.

Hyrtacus -ī, m (Ὕρτακος) Hírtak,

1. Trojanec, ki mu je Priam, ko se je bil oženil s Hekubo, svojo prvo soprogo Arizbo prepustil, oče Azija in Nizusa: V.

2. Trojanec, Hipokoontov oče: V. Od tod patron. Hyrtacidēs -ae, m (Ὑρτακίδης) Hirtakov sin =
a) Nisus: V.
b) Hippocoon: V.

Īapetus -ī, m (Ἰαπετός) Jápet, Titan, sin Urana in Gaje, Klimenin soprog, oče Atlanta, Prometeja in Epimeteja: Lact., tum partu Terra nefando Coeumque Iapetumque creat V., genus Iapeti H. ali satus Iapeto O. = Prometheus. Od tod Īapetīonidēs -ae, m (Ἰαπετιονίδης) Japetov sin = Atlas: O.; v pl. = Prometheus et Epimetheus: Cl.

Ïāpydēs -um, acc. -as, m (Ἰάπυδης) Japídi, pleme v severozahodni Iliriji, l. 128 so si jih Rimljani podvrgli, v času Avgusta je bilo njihovo ozemlje združeno z Liburnijo: Ci., L., Plin. Sg. Ïāpys -ydis, adj. = japidski, v japidski deželi izvirajoč: Ïāpydis arva Timavi V. Od tod subst. Ïāpydia -ae, f Japidija, japidska dežela: Tib., S. fr. (z obl. Ïapudia Japudija), Plin.

Ïāpyx -pygis, acc. -pyga, m (Ἰᾶπυξ) Jápiks,

1. Kretčan, Dajdalov (ali Likaonov) sin, ki se je z naselbino Kretčanov preselil v južno Italijo: Plin.; heros eponymos dežele, ki se imenuje Ïāpygia -ae, f Japígija = Južna Apulija (tj. Kalabrija do Salentinskega rta (promunturium Sallentinum)) O., Plin., Ap., Serv. (ki piše Iapigia). Ïāpyx kot adj. japiški, japigijski = (južno)apul(ij)ski: Garganus, equus V., campus Sil.; kot subst. = (južni) Apulec: ille (Diomedes) … sub Ïāpyge maxima Dauno moenia condiderat O., Ïāpygis arida Dauni arva (= Apulija) O. Od tod adj. Ïāpygius 3 japiški, japigijski = apulijski ali kalabrijski: Acra Iapygia (gl. acra); kot subst. Ïāpygia -ae, f (gl. zgoraj).

2. ime apulijske reke: Plin., praeterit Ïāpygis arva O.

3. occ. južnoapul(ij)ski veter, z grškega stališča zahodnoseverni zahodnik, ki veje od Brundizija proti Grčiji: Ap., Gell., Veg., undis et Ïāpige ferri V., sic te … ventorum regat pater obstrictis aliis praeter Ïāpyga H.

4. Ïāpyx, Trojanec, sin argejskega kralja Jazosa: V. (prim. Ïāpis).

Ïarba -ae, m: O. ali Ïarbās (tudi Hiarbās) -ae, acc. -ān, m (Ἰάρβας): V. Jarbánt, sin Jupitra Amona in libijske nimfe Garamantide (Garamantis), getulski kralj, ki je neuspešno snubil Didono. Od tod patron. Ïarbīta -ae, m Jarbantov potomec = Getulec, Mavretanec: H.

Īasius¹ -iī m (Ἰάσιος) Jázij,

1. argejski kralj, Atalantov oče: Hyg. Od tod
a) patron. α) Īasidēs -ae, m (Ἰασίδης) Jazijev sin ali potomec: V. (o Palinurju in Japidu (Ïāpis)), Stat. (o Adrastu). β) Īasis -idis, f (Ἴασις) Jazijeva hči Atalanta: Pr.
b) adj. Īasius 3 Jazijev, pesn. = argejski: virgo (= Īō) Val. Fl.

2. Trojanec, sin Jupitra in Atlantove hčere Elektre, Dardanov brat, ljubimec Cerere, ki mu je rodila Plutona: V., O.; isti imenovan tudi Īasiōn -ōnis, acc. -ōna, m Jazíon: O.

Ïāsōn (redko Ïāsō) -onis, m (Ἰάσων) Jázon,

1. sin tesal(ij)skega kralja Ajzona (Aeson) in Polimede (Alkimede, Polimele), Medejin soprog, vodja Argonavtov in udeleženec kalidonskega lova: Ci., S. fr., O., Hyg. Jazona so imeli starodavniki za premetenega trgovca, ki se je s svojimi tovariši iz dobičkaželjnosti napotil v Kolhido po zlato runo; vsa zgodba Argonavtov je bila naslikana v Agripovem stebrišču, kjer so ob Saturnovem prazniku (decembra) imeli trgovci svoje z belim platnom prevlečene tržne lope ali stojnice, ki so zastirale sliko in jo odtegnile očem: mense … brumae, quo iam mercator Iason clausas et armatis opstat (= obstat) casa candida nautis Iuv. — Od tod
a) patron. Ïāsonidēs -ae, m (Ἰασονίδης) Jazonov sin: iuvenes (= Thoas et Eunus) Stat.
b) adj. Ïāsonius 3 (Ἰασόνιος) Jázonov: remex O., carina Pr. ladja Argo.

2. tiran Fer (Pherae) v Tesaliji, Pelopidov sodobnik, s katerim se je bojeval: Ci., N., Val. Max.

īcosaprōtī -ōrum, m (gr. εἰκοσάπρωτοι) dvajseterica vodilnih, tj. najvišjih svétnikov v municipijih in naselbinah: Dig. Od tod njihovo dostojanstvo īcosaprōtīa -ae, f (gr. εἰκοσαπρωτεία): Dig.

Īdalium -iī, n (Ἰδάλιον) Idálij, predgorje in mesto na Cipru, staro prizorišče Venerinega bogoslužja s svetiščem in gajem, posvečenim Veneri: V., Plin. Od tod adj. Īdalius 3 (Ἰδάλιος) idál(ij)ski, pesn. včasih = ciprski (kiprski): domus, Venus V., astrum Pr. zvezda (za starodavnike) Venera, vertex Pr., sagitta Sil., suci, volucres Stat.; subst.
a) Īdalia -ae, f (sc. terra) Idálija, pokrajina okrog idal(ij)skega mesta: V.
b) Īdaliē -ēs, f Idálija, Venerin vzdevek = idal(ij)ska —, ciprska Venera: O.

Iērōmōās -ae, m prerok Jeremija: Prud., Iuvenc. Soobl. Hiērēmīās -ae, m Hieremija: Lact.

Ilergaonēs -um: Plin. ali Ilergavonēnsēs -ium, L. ali Illurgavonēnsēs -ium, m: C. Ilerga(v)onci, Ilurga(v)onci, pleme ob vzhodni obali Tostranske Hispanije. Od tod adj. Ilergavonēnsis, po drugih Illurgavonēnsis -e, ilerga(v)onski, ilurga(v)onski: cohors C. Subst. Ilergaonia -ae, f Ilergaonija, dežela Ilerga(v)oncev: L. fr.

Īlion, Īlium -iī, n (Ἴλιον): Ci., V., O., Petr., Amm., tudi Ilios -iī, f (ἡ Ἴλιος): H. Ílion pesn. ime Homerjeve Troje (prim. Ilus), pa tudi: postquam alta cremata est Ilion O. (κατὰ σύνεσιν); pri L. pogosto mesto, ki je bilo pozneje sezidano na istem kraju. — Od tod adj.:

1. Īlius 3, ilijski, trojanski: tellus, res V.; subst.
a) Īliī -ōrum, m Ilijci, ilijski preb., Trojanci: Pl.
b) Īlia -ae, f Ilijka, Trojanka = Rhea Silvia, Romulova in Remova mati: V., H.; k temu metron. α) Īliadēs -ae, m Ilijkin sin (Romul): O. Iliadae fratres O. (Romul in Rem) β) Īliadēs -ae, m (izpeljano naravnost iz Ilion) označuje nasploh Trojanca: Il. Ganymedes O.

2. k Īlius gr. adj. fem. Īlias -adis (Ἰλιάς) pravzaprav ilijska, trojanska; potem subst.: Īlias -adis, f (sc. γυνή) Trojanka: Iliades peplum ferebant V., pa tudi (sc. ποίησις) pesem o Ilionu, Iliada: Varr. fr., Iuv., Fr., Sen. ph. idr. Ilias et Odyssēa Ci., Ilias quid est, nisi adultera? O. o čem govori sicer Iliada kot o …

3. po gr. tudi Īliacus 3 (Ἰλιακός) ilijski, trojanski: O., Vell., Mart., Amm., classis V., Iliacum carmen H. = Iliada; pesn. = rimski (ker je Enej praded Rimljanov): Sil.

4. Īliēnsis -e ilijski: Serv.; večinoma le kot ethnicon: Īliēnsēs -ium, m Ílijci, ilijski preb.: L., Vitr. idr.; tudi narod na Sardiniji; gl. zgoraj: Īliēnsēs.