Franja

catarrhus -ī, m (gr. κατάῤῥος) nahod, katar: Plin. Val., Marc., Cael. Od tod adj. catarrhōsus 3 nahoden; subst. m pl. nahodni ljudje: Th. Prisc.

Catiēnus 3 Kacien(ov), rim. priimek, npr. T. Catienus Ci. ep. Tit Kacien. Catiēna -ae, f Kaciena, znana sramotnica: Iuv.

Catilīna -ae, m Katilina, priimek Sergijev. Najbolj je slovel L. Sergius Catilina Lucij Sergij Katilina, zarotnik l. 63: Ci., S., Lucan.; v pl.: omnes Catilinas Acidinos postea reddidit Ci. ep. Katilino in njegovo drhal, Marcus Cicero inter Catilinas, Clodios iactatus Sen. ph. med ljudmi, kakršna sta bila Katilina in Klodij. Od tod adj. Catilīnārius 3 Katilinov, katilinski: Ci. idr.

Catius² 3 Kacij(ev), ime rim. rodu, poseb.

1. M. Catius Insuber Mark Kacij Insubrec, epikurejec, umrl l. 45: Ci. ep., Q. Od tod adj. Catiānus 3 Kacijev: spectra Ci. ep.

2. neki drug Kacij (najbrž Catius Miltiades, ki je menda pisal „de opere pistorio“) v Horacijevi 4. satiri II. knjige na široko razpravlja o kuharski umetnosti.

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

Catullus -ī, m Katúl, rim. priimek. Poseb.

1. C. (po drugih napačno Q.) Valerius Cat. Gaj (Kvint) Valerij Katul, slavni lirik in epigramatik, Nepotov prijatelj, roj. l. 87 v Veroni, umrl okoli l. 50: N., H., O., Tib., Pr. idr. Od tod adj. Catulliānus 3 Katúlov: basia Mart.

2. Catullus (Urbicārius) Katul Urbikarij, mimograf v Domicijanovem času: Iuv.

3. Cat. Messālīnus Katul Mesalin, ovaduh v Domicijanovem času: Iuv., Plin. iun.

4. Catulla Katula: Iuv.

Caucasus -ī, acc. -on (O., Stat.), m (Καύκασος) Kavkaz,

1. gorovje med Črnim in Hvalinskim morjem: Ci., V., O., Pr. idr., per inhospitalem Caucasum H. Od tod adj. Caucasius 3 Kavkazov, kavkaški: vertex V., montes Caucasii = Caucasus Mel., portae Plin. ozki prelazi med Kavkazom in Hvalinskim morjem; subst. Caucasiī -ōrum, m Kavkazijci, preb. na Kavkazu: Cu., Mel.

2. indijski Kavkaz (zdaj Hindukuš): Alexander Caucasum... transierat Cu.

3. ime nekega konja: Sil.

Caudium -iī, n Kavdij, samnijsko mesto vzhodno od Beneventa v Tabúrenskih klancih „furculae Caudinae“, kjer so Samnijci l. 321 sramotno porazili Rimljane: Ci., L. Od tod adj. Caudīnus 3 kavdijski: furculae Caudinae C., L. = furca Caudinae Val. Max. = fauces Caudinae Col. = saltūs Caudini L. kavdijski klanci, kavdijska soteska, proelium Ci. v kavdijski soteski, legiones L. v kavdijski soteski osramočene; subst. Caudīnī -ōrum, m Kavdijci, preb. Kavdija: L., Plin.

Caunus (Caunos Plin., Stat. ) -ī, f (Καῦνος) Kaven, primorsko mesto v Kariji: Ci., Mel.; po mitu ga je ustanovil Caunus (Kaven), sin Mileta (torej miletska naselbina) in Kiane (Cyane = morje) ter Biblidin (Astartin) brat: O. Od tod adj.
a) Cauneus (Caunius) 3 iz Kavna, kavenski = karski; poseb. Cauneae -ārum, f (sc. ficūs) karske smokve: Ci. idr., aedilis non trium caunearum Petr. niti fige vreden; subst. Cauniī -ōrum, m Kavenci, preb. Kavna: Ci.
b) Caunītēs -is (Καυνίτης) kavenski: sal Plin.

cavō -āre -āvī -ātum (cavus)

1. (iz)votliti, (iz)dolbsti: stillicidi casus lapidem cavat Lucr., gutta cavat lapidem, non vi, sed saepe cadendo O. kaplje izvotle kamen, a ne s silo, z vztrajnim padanjem, corneum cavatum ad id baculum L. v ta namen izvotljena, parmam gladio c. V. predreti, oppida cuniculo curvata Plin. izpodkopana, luna cavans cornua Plin. pojemajoča. Od tod adj. pt. pf. cavātus 3 izvotljen, votel: rupes, cortices V., dentes Col., torrens alibi aliter c. L., sinus cavatior Tert.

2. occ. s proleptičnim obj. (iz)votliti, (iz)dolbsti, (iz)bočiti: naves cavare ex arboribus L. ali lintres arbore V., urna faberrime cavata Ap.

Caÿstrus (Caÿstros) -ī, m (Κάϋστρος) Kaíster, reka v Joniji: V., Mel., Sen. ph. Od tod adj. Caÿstrius 3 kaistrski, Kaistrov: ales O. labod (po Hom., ki omenja labode „azijskih livad“ ob Kaistru).

Cebenna -ae, m (sc. mons) Cebena, gorovje v Galiji ob desnem bregu spodnjega Rodana: C., Plin., pl. Cebennae -ārum: Mel. — Od tod adj. Cebennicus 3 cebenski: Cebennici montes Mel. Cebensko gorovje. — Soobl. Gebenna mōns: Suet. = pl. Gebennae: Lucan. = Gebennicī montes: Mel. Gebensko gorovje.

Cecrops -opis, m (Κέκροψ) Kekrops, najstar. kralj v Atiki, po mitu pol človek pol kača, zato Cecr. geminus: O. Od tod

1. patronim Cecropidēs -ae, m (Κεκροπίδης) Kekropid, Kekropov potomec = Tezej: O.; v pl. Cecropidae -ārum, m = Atenci: V., O. K temu fem. Cecropis -idis kekropska = atiška: terra O., ales O. = Prokne, kot subst. = Kekropida: Aglauros O., Procne O. Prokne kot Pandionova hči.

2. adj. Cecropius 3 kekropski, Kekropov: arx O. atenski grad, ki se imenuje tudi samo Cecropia -ae, f Kekropija: O., Plin. Pesn. (met.) = atiški: insula Pl. ali fines Lucr. Atika, apes V., cothurnus H atiška tregedija, Cecropiae domus opprobrium H. (o Prokni, hčeri atiškega kralja Pandiona), Cecropia dote madent pectora Mart. so polne atiške modrosti.

Celaenae -ārum, f (Κελαιναί) Kelene, mesto v Veliki Frigiji. Po mitičnem izročilu sta tukaj med sabo tekmovala Apolon in Marzia (Marsyas): L., Cu., Lucan., Plin., Stat. Od tod adj. Celaenaeus 3 kelenski: concubinus (= Attis, ki je po mitu rojen v Kelenah) Mart., amores Mart. Kibelina ljubezen do Atisa, buxus Stat. kelenska piščal.

Celtae -ārum, m Kelti, veliko indoevr. ljudstvo, v širšem pomenu skupina vseh rodov, ki so prebivali pred germanskim navalom v zgornji Italiji od umbrijskega obrežja (Sena Gallica!) proti severu do Donave in Rena, v Galiji, Britaniji in delu Hispanije; pri Rimljanih v ožjem pomenu rodovi srednje in južne Galije: C., L. idr. Od tod

1. adj. Celticus 3 keltski =
a) srednje- in južnogalski: Gallia, spolia Plin., spica Plin. Val., nardus Plin. Val. = subst. celtica -ae, f: Th., Prisc., Plin. Val.
b) gornjeitalski: rura Sil.
c) Celtica gēns keltsko v današnji španski Galiciji: Mel., tam prōmunturium Celticum Keltsko predgorje: Mel., Plin.

2. subst.
a) Celtica -ae, f (sc. terra) Keltsko (ozemlje) α) v Hispaniji: Plin. β) visoko na severu ob Belem morju: Plin.
b) Celticī -ōrum, m (sc. populi, Κελτικοί) Keltiki = Celtica gens: Mel., Plin.
c) Celticum -ī, n (sc. nomen ali imperium, τὸ Κελτικόν) Keltsko = skupina keltskih rodov v Galiji, keltska vladavina: L.

Cēnaeum -ī, n (Κήναιον) Kenaj, severozahodni rtič na Evboji: L., Mel., Plin. Od tod adj. Cēnaeus 3 kenajski: Iuppiter (ki je imel tam svetišče): O.

Cenomanī -ōrum, m Kenomani, kelt. ljudstvo, ena izmed vej Avlerkov (Aulercī), jugozahodno od Pariza: C. Del jih je prebival v gornji Italiji ob Minciju: L. Od tod adj. Cenomanus (Genumanus) 3 kenomanski (genumanski): salicta Helv. Cinna ap. Gell. (ki piše Genumana).

cēnseō -ēre, cēnsuī, cēnsum (prim. osk. censaum = lat. censere, osk. censamur = lat. censetor, osk. keenzstur = lat. censor)

I.

1. šteti, prešteti (preštevati): capite censi S., Gell. „po glavah šteti“, razred najrevnejših rim. državljanov, ki jih niso cenili po imetju, ampak le šteli po glavah.

2. drž. pr. imetje rim. državljana ceniti, popis(ov)ati: censores populi aevitates, suboles, familias pecuniasque censento Lex ap. Ci. naj štejejo in cenijo, quinto quoque anno Sicilia tota censetur Ci., censebantur ducena quinquagena milia capitum L., undecim milibus haec classis censebatur L. državljani tega razreda so morali imeti vsak po 11000 asov, censum censere L. uradno ceniti, imetje popisati, legem censui censendo dicere L. zakonito določiti način ali obrazec cenitve = censendi formula L., censendo (sc. censui) finem facere L.

3. v pass.: svoje imetje dati ceniti, popisati, zaradi popisa prijaviti, z acc. vsote imetja = ceniti se na..., imeti toliko; najprej med.: Gell., voluisti magnum agri modum censeri;... census es numeratae pecuniae CXXX Ci. cenil si se, dal si se ceniti na..., illud quaero, sitne ista praedia censui censendo Ci. ali se naj navedejo pri cenitvi, se naj vzamejo v cenzorski zapis, census equestrem summam nummorum H.; act.: in qua tribu ista praedia censuisti? Ci. — Subst. pt. pf. cēnsum -ī, n (= cēnsus 3. b): Ci. Poet. ap. Non.

4. pren.
a) ceniti, imeti za..., šteti za...: expensa Pl., in anulo censendum nil nisi dantis amor O., rem censere atque aestimare Ci.; od tod tudi: de quo censeris O. za čigar pripadnika te imajo; med.: (hanc dilectam) est inter comites Marcia censa suas O. je prištevala kot miljenko svojim spremljevalkam, hos est dea censa parentes O. je imela za starše.
b) α) censeri aliquo ali aliquā re ceniti se, svojo vrednost dobivati po kom ali čem: Sen. ph., Plin., Mart., Ap., Aristides, quo totius Graeciae iustitia censetur Val. Max., Democritus cum divitiis censeri posset Val. Max., hic te commilitone censetur Plin. iun., Eratosthenes multiplici variāque doctrinā censebatur Suet. β) censeri nomine, cognomine imenovan biti z imenom, priimkom, quo cognomine censeretur, interrogatus Val. Max., nomen, quo tu censeris, aiebat Ap.
c) meniti, misliti, biti mnenja, izreči (izrekati) se za...: haud aliter censeo Ter., quid censetis? Ci. kaj mislite?, de ea re ita censeo Ci.; z dvojnim acc.: quom aspicias tristem, frugi censeas Pl., quid censes munera terrae? H.; z ACI: non vidisse undas me maiores censeo pl., ego amplius deliberandum censeo Ter., maiores nostri censuerunt causam mortis esse quaerendam Ci. quibus argumentis accusatorem censes uti oportere? Ci.; s finalnim stavkom: magno opere censeo: desistas! Ci.; pogosto vrinjeno: sed tu, Acci, consideres — censeo — diligenter Ci.; z inf.: censeo ergo in propinquum agrum mercari Col., cum alii in Palatium redire, alii Capitolium petere censerent T.; occ. α) (o senatorju) meniti = glasovati (za kaj), izjaviti (izjavljati) se, predlagati, svetovati: ceterum censeo Carthaginem esse delendam Ca., Servilio adsentior et hoc amplius censeo Pompeium fecisse Ci., captivos redendos (esse) in senatu non censuit Ci., de ea re ita censeo, uti consules dent operam Ci. s samim acc.: pars deditionem, pars eruptionem censebant C. so glasovali za... β) (o senatu) skleniti, odločiti, odrediti, ukreniti: hi sunt homines, quos nuper senatus in hostium numero habendos censuit Ci., patres conscripti mihi pecuniā publicā aedificandam domum censuerunt Ci., senatus censuit, uti (praetor) Aeduos defenderet C., bellum Samnitibus patres censuerunt L.; poklas. in redko z dat.: aram Clementiae censuere T. so sklenili posvetiti, so prisodili.

— II. cēnseō -ēre = succēnseō, jeziti se na koga ali nad kom: ne vobis censeam, si ad me referretis Varr. ap. Non.

Opomba: Pf. cēnsiit in inf. pr. pass. cēnsīrī: stari zemljemerci; pt. pf. cēnsītus: stari zemljemerci in Cod. I.

centēnī -ae, gen. centēnûm, num. distributivum (centum) po sto, večkrat sto, vsakokrat sto: latae pedum centenûm quinquagenûm Varr. fr., deciens centena milia Ci. = 1000000, decies centena (sc. milia) dedisses huic parco H., viciens centena milia pasuum C. = 2000 milj, centeni ex singulis pagis T. Redkeje sg. centēnus 3 stokraten, stoteren: centenāque arbore fluctum verberat V. s sto vesli, c. vulnus Sil., guttur Pers., iudex (= centumvir) Stat., consul Mart., dignitas Icti. čin centenarijev (gl. centēnārius), reditus Ven. Od tod subst.

1. centēna -ae, f (sc. dignitas) = centena dignitas: Cod. Th.

2. centēnum -ī, n = secāle ker stoterno rodi: Isid.

centumgeminus 3 stoteren: Briareus V., Serv. storoki, Thebe Val. Fl. s stoterimi vrati.