Franja

Axiōn -onis, m (Ἀξίων) Aksion, Priamov sin: Hyg.

axis³ -is, acc. -in, m aksij, ime neke indijske zveri: Plin.

āxis¹ (po drugih ăxis) -is, abl. -e, redkeje -ī, m (prim. gr. ἄξων, lat. āxilla in āla iz ācsla)

I.

1. os (pri vozu), podvoz: sub pondere faginus axis instrepat V., temone revulsus axis O., axes rotarum L.

2. pesn. met. voz: Pr., Sen. tr., sub axe tonanti sternitur aequor aquis V., purpureo tepidum qui movet axe diem O., ignifero consistere in axe O. na sončevem vozu; tudi v pl.: Solis... fessos excipit axes O., dignus Aricinos qui mendicaret ad axes Iuv.

— II. pren.

1. vratilo pri vodni uri: versatilis Vitr.

2. ozvezdje Os: Varr.

3.
a) zemeljska (svetovna) os: terra circum axem se convertit Ci., axis mundi Lucr.
b) nebesna os: versari circum axem caeli Ci.; od tod

4. met.
a) tečaj, zlasti severni tečaj: Acc. ap. Ci., Lucr., Vitr., Val. Fl., meridianus, geminus, inocciduus axis, adversi axes Lucan., ut positis reddas iura sub axe locis O., quae (caeli regio) terga obverterit axi V., medium Rhodope porrecta sub axem V. proti severnemu tečaju (severu), gelidissimus septentrionis axis Cu.
b) stran neba ali sveta: borēus O. sever, Hesperius O., Lucan., Sil. zahod, Scythicus Sen. tr., nivalis Val. Fl., exustus sideribus Plin., calidus Cl., uterque Cl. sever in zahod ali vzhod in jug.
c) nebo: aetherius, longus O., Atlas axem umero torquet V., (nudo) sub aetheris axe V. pod milim nebom, venio sub axem caeli V. dvigam se proti nebesnemu svodu; pl. axes (zvezdnato) nebo: igniferi, rutili, siderei Cl.

5. železo, v katerem se suče stežaj: Stat.

6. arhit.
a) zaklopka pri kaki cevi: Vitr.
b) axes volutarum robovi polžastih zavojev: Vitr.

āxis², pravilneje āssis, -is, m (f le pri Pall.) (prim. āsser) deska, platnica, podnica: Vitr., Col., Plin., Gell., super ea tigna transversas trabes inicere easque axibus religare C.

āxitiōsus 3 (agere) ki rad (radovoljen) skupaj z drugimi dela: Pl. ap. Varr., Varr.

Axius¹ 3 Aksij(ev), ime rim. plebejskega rodu; poseb.: Q. Axius Kvint Aksij, Varonov in Ciceronov prijatelj: Varr., Ci. ep., Suet., Gell.

Axius² -iī, m (Ἄξιος) Aksij, glavna mak. reka (zdaj Vardar): L., Mel., Plin.

axō -āre (frequ. glag. āiō) imenovati: P. F.

axōn -onis, m (gr. ἄξων)

1. os na sončni uri: Vitr.

2. vratilo v metalnici (balisti): Vitr. (z gr. acc. axona).

3. pl. axonēs v lesene vrtljive table vrezani Solonovi zakoni: Amm.

Axona -ae, m Aksona, reka v belgijski Galiji (zdaj Aisne): C., Aus.

āxungia -ae, f (āxis¹ in ungere) kolomaz, maža, mast, poseb. svinjska: Plin.; kot zdravilo: Col., Plin., P. Veg.

Axylos terra (ἄξυλος brezlesen) Brezlesna krajina v Galaciji: L.

Āzān -ānis, m (Ἀζάν) Azanec = Arkadec, pesn. o Likaonu, arkadski gori, glavnem torišču Kibelinega bogoslužja: Stat.

āzāniae nucēs (ἀζάνειν [po]sušiti) predolgo na drevesu ostale pinele, ki se zato same od sebe platijo: Plin.

azōnī diī (gr. ἄζωνοι) bogovi s krajevno neomejenim bogočastjem = bogovi, ki ne prebivajo v posebnem delu neba, ampak povsod in se zato tudi častijo povsod (ne le na kakem določenem kraju): M., Serv.

Azōrus -ī, f (Ἄζωρος) Azor, mesto na mak. Olimpu: L.

Azōtos (Azotus) -ī, f (Ἄζωτος) Azot (svetopisemski Ašdod, zdaj Esdud), palestinsko mesto: Mel., Plin., Vulg. Od tod adj.

1. Azōtius 3 azotski, iz Azota: Vulg.; subst. Azōtiī -ōrum, m Azotci, Azočani, preb. Azota: Vulg.

2. Azōtis -tidis, acc. pl. -tidas, f azotska, iz Azota: uxores Vulg.; adv. Azōticē azotsko: Vulg.

azȳmus 3 (gr. ἄζῡμος) opresen, nekvašen, surov, svež; subst. azȳmon -i, n opresnik (kruh iz nekvašenega testa), nekvašenik: Eccl. (pri njih āzy̆mon).

B, b, druga črka lat. abecede = gr. Β, β (βῆτα) in sl. B, b; na začetku besed se je ohranila, med vokali pa se je polagoma spremenila v ustniški sapnik in se v 3. st. po Kr. popolnoma strnila z v (kakor so tudi Grki nadomeščali lat. v s svojim β, npr.: Λείβιος Livius, Βεργίλιος Vergilius. Od tod soobl. Danubius — Danuvius, Suebi — Suevi idr. Kot kratica na napisih = Bonus, Bona, Bonum ali Bene, npr. B.D. = Bona Dea, pa tudi = bonum datum, B.L. = bona lex, B.O. = bono omine, bona omina, B. P. = bono publico, bona possessio, B. M. ali B. D. S. M. = bene (de se) merenti, B. V. V. = bene vale, vale!

Băal (Bāal) m, indecl. in Bāhāl -ālis, m (hebr. = gospod) Baal, Bahal, sirsko božanstvo: Eccl., Vulg.