Franja

praeter-eō -īre -iī (-īvī) -itum (praeter in īre)

I.

1. iti mimo (česa), preiti (prehajati): Pl., O., H., Cat., Tib. idr., praeteriens Ter. mimogrede; tudi pren.: praeteriens oppidum compilavit Ci. kar tako mimogrede; z acc.: Pl., H., Sen. ph. idr., hortos, domum Ci., tumulum Cu., adversarios N.; pren.: trans Ciliciam praeterit Cu. se razteza ob Kilikiji, quasi praeteriens satis faciam universis Ci. mimogrede (v govoru); occ. teči mimo česa: flumina ripas praetereunt H.

2. (časovno) preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): Pl., T., Ambr. idr., praeterit aestas V., hora O.; poseb. pt. pf. praeteritus 3 pretekel, minul, prejšnji, nekdanji: O., V., H., Lucr., Q. idr., tempus Ci., Corn., Lact., aetas Ci., nox Pr., diebus decem praeteritis Varr. ko je preteklo deset dni, po preteku desetih dni, praeteritā die C. ko je rok potekel, in praeteritum (sc. tempus) Plin., Plin. iun., Suet. za (glede na) preteklost (naspr. in futurum) = ad praeteritum Sen. ph., viri praeteriti Pl. nekdanji, (že) umrli, (že) pokojni; tempus praeteritum (kot gram. t.t.) Q. pretekli čas, preteklost; subst. praeterita -ōrum, n
a) kar je preteklo, pretekle reči (stvari), preteklost, prošlost: praeterita mutare non possumus Ci., praeterita se Diviciaco fratri condonare dicit C.
b) prejšnji (predhodni) dogodki, prejšnje (predhodne) dogodbe: Vell.

3. metaf. preskočiti (preskakovati), molčati o čem, zamolč(ev)ati kaj, ne omeniti (omenjati) česa, ne povedati česa, ne govoriti o čem, pustiti (puščati) neomenjeno, ne vzeti (jemati) v poštev (ozir, misel), ne upoštevati, izpustiti (izpuščati), pustiti (puščati) vnemar: Ter., H., Plin., Vell. idr., non est praetereunda gravitas Lacedaemoniorum N., te quoque praetereo O., praetereo illa, quae praetereunda sunt Ci., praeterire aliquid silentio Ci. v govoru ne omenjati, nulla pars orationis silentio praeteriretur Cu. ni ostal brez glasne pohvale, nullum genus crudelitatis praeterire Ci. nobene vrste krutosti ne pustiti (puščati) ob strani, de Apollonio praeteriri potest Ci., nec praeteribo (z ACI) N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praetereo, quid tum sit actum Ci.; subst. praeterita -ōrum, n
a) izpuščene (neomenjene) stvari (reči, zadeve) se imenujejo svetopisemske kroniške knjige, ker prinašajo tisto, kar ni omenjeno v knjigah kraljev: Hier.
b) nihil in praeteritis relinquere Ci. nobene točke (njihovih naukov) ne pustiti neosvetljene = osvetliti vsako točko; occ.
a) (pri branju ali pisanju) kaj preskočiti (preskakovati), izpustiti (izpuščati): praetereas, si quid non facit ad stomachum Mart., syllabas Suet.; odtod o cenzorju, ki v senatu med branjem imenika senatorjev po cenzu koga za kazen izpusti, zaradi česar je bil tisti izključen iz senata: quattuor praeteriti sunt L.
b) opustiti (opuščati) kaj, ne storiti (narediti) česa, pozabiti (pozabljati): quae faenisices praeterierunt Varr.; z inf.: dicere Pl., sciscitari Ap.; za zanikanim glag.: praeterire non potui, quin scriberem C., Ci. ep. nisem mogel mimo, da ti ne bi pisal = na vsak način sem ti moral pisati.
c) pri delitvi daril, dediščin, služb idr. koga prezreti (prezirati), vnemar pustiti (puščati), pozabiti (pozabljati), zapostaviti (zapostavljati), ne (z)meniti se za koga, ne upoštevati koga: Pl. idr., populus solet nonnumquam dignos praeterire Ci., me quoque Romani praeteriere patres O., filium fratris (v oporoki) Ci., Philippus et Marcellus praetereuntur C. ne dobita ničesar.
d) uiti čemu, izogniti se čemu: nescis, quid mali praeterieris Ter.

4. impers. praeterit me ni mi znano, ne vem; z ACI: hoc te praeterit (ne veš) illud spectari solere Ci. —

II.

1. preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: euros O., acri gaudet equo iamque hos cursu, iam praeterit illos V., praeterita est virgo O.

2. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): Varr., Vell. idr., iustum praeterit ira modum O., virtus tua alios praeterit O.

Opomba: Fut. praeteriet: Vulg., praeterient: Vulg.

praeter-mittō -ere -mīsī -missum (praeter in mittere)

1. mimo (s)pustiti ((s)puščati): neminem praetermittas, cui non eadem ista dicas Ci. ep.

2. (časovno) pustiti (puščati) preteči (preiti, miniti), pustiti (puščati), da kaj preteče (preide, mine), zamuditi (zamujati): occasionem L., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp. idr., occasionem navigandi Ci., ne quem diem pugnae praetermitteret C., locum laudandi alicuius Ci. ep.

3. opustiti (opuščati): Auct. b. Alx. idr., defensionem Ci., gratulationem Ci., scelus, poenam sceleris Ci. ep., praetermissi officii reprehensio Ci.; z inf.: quod facere nullo die praetermittebat N., reliqua quaerere praetermittit C. za drugo ni spraševal, po drugem ni povpraševal; za zanikanim glag. quin ali quominus: ego nihil praetermisi, quin Pompeium avocarem Ci. ep., nihil praetermittere, quominus ea, quae natura postulet, consequatur Ci.

4. (v govoru ali pisanju) izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), preiti (prehajati), ne dotakniti (dotikati) se česa, molčati o čem, zamolčati, prezreti (prezirati), zanemariti (zanemarjati): Iust., Auct. b. Afr. idr., tantam rem neglegenter L., quod dignum memoriā visum usu praetereundum existimavimus C., negat locum a Panaetio praetermissum (prezreti), sed consulto relictum (izpustiti) Ci.; z de: Gell., Auct. b. Afr.

5. brez kazni (nekaznjeno, nekaznovano) pustiti (puščati), ne kaznovati, oprostiti (oproščati), spregled(ov)ati komu kaj, prizanesti (prizanašati) komu: vitia Lucr., deorum neglegentiā praetermissum (sc. ius gentium violatum) L.; abs.: do, praetermittō Ter.

6. tja pustiti, spraviti, prenesti: an facili te praetermiserit undā Lucani rabida ora maris Stat.

prae-texō -ere -texuī -textum (prae in texere)

1. spredaj opremiti (opremljati) s kako tkanino, obši(va)ti, obkrojiti (obkrojevati), (ob)robiti (obrobljati): purpura saepe tuos praetexit amictūs O., toga ali tunica purpurā praetexta L., toga praetexta Ci., Vell. ali subst. praetexta -ae, f: Luc. fr., Ci., T., Pr., Val. Max. idr. ali (pesn.) praetextum velamen Sil. s škrlatom obrobljena toga, ki so jo nosili rimski kralji, višji oblastniki in državni uradniki, svečeniki, pa tudi svobodnorojeni dečki do 17. leta; od tod praetextus senatus Pr. s škrlatnoobrobljeno (bagrenoobrobljeno) togo ogrnjeni senat, senat, ogrnjen v toge, obrobljene s škrlatom; meton. praetexta -ae, f (sc. fabula) pretéksta = rimska narodna tragedija (žaloigra), ki je obravnavala rimsko nacionalno tematiko; kot junaki so v njej nastopali rimski odličniki v togi, obrobljeni s škrlatom (naspr. togata (sc. fabula) gl. togātus): H., Asin. Poll. ap. Ci. ep.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati) koga (kaj) pred koga (kaj), predpostaviti (predstavljati), na čelo postaviti (postavljati): retia piscibus Plin., nomina auctorum ali auctores volumini Plin., tibi maximus honor postibus praetexi Plin. iun. stati (kot kip) ob podbojih svetišč.
b) (ob)robiti (obrobljati), spredaj opremiti (opremljati), spredaj zakri(va)ti: ripas arundine V., puppes praetexant litora V. „robijo obrežje“ = stojijo pred obrežjem, montes eas gentes praetexunt Plin. stojijo (se dvigajo, se razprostirajo) pred temi ljudstvi, nationes Rheno praetexuntur T. bivajo za Renom, se razprostirajo ob Renu, carmen primis litteris sententiā praetexitur Ci. prvi verzi pesmi tvorijo (vsebujejo) rek, v prvih verzih pesmi se skriva rek, natura omnia lenioribus principiis praetexuit Ci. je vse opremila z … = povsod skrbi za lahne prehode = ne dela (pre)skokov.
c) (o)krasiti, (o)lepšati, (o)dičiti: Augusto praetextum nomine templum O., littera praetexat fastigia chartae Tib. moje ime naj stoji kot napis na … ; occ. prikriti (prikrivati), zakriti (zakrivati), skriti (skrivati) = lepšati, lepotiti, olepš(ev)ati: Cl., culpam nomine coniugii V.
d) kot pretvezo (kot izgovor, v pretvezo, v izgovor) navesti (navajati), za pretvezo (izgovor) imeti, izgovoriti (izgovarjati) se: Iust., Val. Max. idr., cupiditatem triumphi Ci., libertas et speciosa nomina praetexuntur T., honestiorem causam (sc. esse) libertatis quam servitutis praetexi titulo (dat.) L. da je kot izvesek častneje navesti (uporabiti) zadevo svobode kot pa sužnosti; z ACI: esse rem publicam Vell., servatam ab eo filiam T. — Od tod subst. pt. pf. praetextum -ī, n

1. okras(je), nakit, dika, ponos, slava: rei publicae Sen. ph., abiecto honoris praetexto Val. Max.

2. pretveza, izgovor: Sen. rh., Suet., rei publicae T., Ravennam revertit praetexto classem adloquendi T. pod pretvezo (z izgovorom), da hoče nagovoriti ladjevje.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

prae-valeō -ēre -uī (prae in valēre)

1. (pre)mnogo (zelo veliko) premoči, zelo močen (močan, mogočen) biti, veliko moč imeti; nav. pt. praevalens -entis zelo močen (močan) (naspr. infirmus): Q., Suet., Cels., Vell. idr., equus Cu., iuvenis, populus L.; occ. kot medic. t.t. posebno delujoč, učinkovit, učinkujoč, pomagljiv: contra serpentium ictūs Plin., ad vitia sananda Plin.

2. biti močnejši, imeti premoč, imeti večjo veljavo, več premoči, več (ob)veljati, biti prevladujoč, biti pretežen, imeti prednost, pretehtati, prevladati (prevladovati): praevaluit pars, quae supplicium decernebat T., praevalent illicita T. kar ni dovoljeno, bolj mika, praevaluit sententia Caepionis Plin. iun., pugnā equestri praevalere T. zmag(ov)ati v konjeniški bitki; toda: virtute semper praevalet sapientia Ph. premore več kot krepost; z dat.: quae (sc. mala) etiam pravalent bonis Lact.

praevāricātiō -ōnis, f (praevāricārī) (pre)kršitev dolžnosti, prekršek (prestopek) nad dolžnostjo, prekoračitev (prekoračenje) pooblastil, nepošteno ravnanje, sprevračanje dejstev, poseb. skrivno sporazumevanje (sklepanje dogovorov, tajni dogovor, tajno dogovarjanje) z nasprotno stranko: Ps.-Q., Q., Plin. iun., Icti., Macr., cum multa in Albinovanum de praevaricatione diceres Ci., at praevaricatione est Asicius liberatus Ci., si in reo pecunia absoluto rursusque revocato praevaricationem accusator esse definiat omnem iudicii corruptelam ab reo Ci., quod vir optumus Diogenes Chaldaeis quasi quadam praevaricatione concedit Ci., quo die haec scripsi Drusus erat de praevaricatione a tribunis aerariis absolutus in summa quattuor sententiis Ci., si hoc ante dixisses, potuisti praevaricationem pacisci Sen. rh., Samius, insignis eques Romanus, quadringentis nummorum milibus Suillio datis et cognita praevaricatione ferro in domo eius incubuerit T.

praevāricātor -ōris, m (praevāricārī) (pre)kršitelj (kršilec, prekrševalec, prestopnik) svojih dolžnosti, nepošteni (nezvesti, poseb. z nasprotno stranko skrivaj dogovorjeni) pravnik, navidezni odvetnik: Plin. iun., Icti., utrum te perfidiosum an praevaricatorem existimari mavis? Ci.; z gen.: Catilinae Ci. navidezni tožnik, causae publicae Ci. ali dei Lact. navidezni zavetnik (zagovornik).

prae-veniō -īre -vēnī -ventum (prae in venīre)

1. prej ali pred kom priti (prihajati), prestreči (prestrezati, prestregati) koga, prehite(va)ti koga: hostis breviore viā praeventurus erat L., (sc. oritur) candida Lucifero praeveniente dies O.; pri tožbi: Icti.; z acc.: hostem L.; pesn. (v tmezi): praeque diem veniens age V.; metaf.: praevenire famam, desiderium plebis L., balneo frigus Cels., morte praeventus Iust., Plin. iun. ki (ker) ga je prehitela smrt, (sc. tempus illud) non praeventum morte fuisse dolet O., nisi praeveniretur Agrippina T. če ne prehitijo (= če ne posežejo vmes, ne preprečijo) z Agripino (= z umorom Agripine), ut praeveniretur, ab iisdem interfectus est Eutr., dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S. ovreti, preprečiti, onemogočiti; tako tudi: nisi aliqui casus aut occupatio eius consilium praevenisset (po novejših izdajah peremisset) Ci.

2. pren. preseči (presegati) koga, biti boljši (izvrstnejši) od koga: Nomentaneae (sc. vites) vini nobilitate subsequuntur Aminneas, fecunditate vero etiam praeveniunt Col.

prae-vertō -ere -vertī -versum, stlat. prae-vortō -ere -vortī -vorsum (včasih dep.) (prae in vellere) naprej (navzpred) obrniti (obračati), od tod

I. postaviti (postavljati) kaj pred (nad) kaj, da(ja)ti prednost čemu, prej se lotiti (lotevati) česa, prej vzeti (jemati) v roke kaj, prej zače(nja)ti (vršiti, opraviti (opravljati)) kaj, prej (po)skrbeti za kaj, v pass. tudi več veljati, prednost imeti pred kom, čim: Gell., Tert. idr., incidi in id tempus, quod iis rebus … praevertendum (prej obravnavati) est Ci., si vacas animo neque habes aliquid, quod huic sermoni praevertendum putes Ci., nec posse bello praeverti quidquam L., ut bellum praeverti sinerent L., aliud, quod magis instaret, sibi praevertendum esse dixit L., ne me uxorem praevertisse dicant prae re publicā Pl. da sem dal soprogi prednost pred državo. —

II.

1. preiti (prehajati), preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: Cat., Stat. idr., cursu pedum praevertere ventos V., equo ventos V., fugā praevertitur Hebrum V.

2. metaf.
a) prestreči (prestrezati, prestregati) kaj, v prestrego pri(haja)ti, uničiti (uničevati), izničiti (izničevati), preprečiti (preprečevati), ovreti (ovirati), spodnesti (spodnašati); z dat.: huic rei praevertendum existimavit, ne … C.; trans.: Sen. tr., Sil., Amm. idr., pulchre praevortar viros Pl., praevertunt me fata O., quorum usum opportunitas praevertit L., praevertere aliquid celeritate S. fr., tristia leto Lucan.; pesn.: abolere Sychaeum incipit et vivo temptat praevertere amore iam pridem resides animos V. izbrisati ji Siheja iz spomina in ji z novo ljubeznijo ugonobiti duševni mir; absol.: mors praeverterat Gell.
b) prej (pred kom) vzeti (jemati): poculum Pl. — Kot dep. med. prae-vertor -vertī (le v obl. izpeljanih iz prezentovega debla)

1. prej se napotiti, prej odriniti, prej oditi (odhajati), prej se odpraviti (odpravljati) kam: in Thessaliam L., in Armenios T.

2. metaf.
a) prej svojo pozornost obrniti (obračati) kam, raje svojo pozornost usmeriti (usmerjati) na kaj, prej (raje) se posvetiti (posvečati) čemu: Col., Plin., Plin. iun., Q. idr., illud praevertamur, quod … H., ad id praevertar, quod rei sumus Ci., praeverti ad Satibarzanem opprimendum Cu., in illos praevertentur Ca. fr., ei rei primum praevorti volo Pl.; v tem pomenu tudi act.: si quando ad interna praeverterent, discordias consulum … memorabant T.
b) posebej (pred vsem drugim, raje) se pečati (baviti, ukvarjati) s čim, raje opraviti (opravljati) kaj, raje delati (početi) kaj, raje (bolj) (po)skrbeti za kaj, (raje) se vda(ja)ti (preda(ja)ti) čemu; z dat. in acc.: rei mandatae praevorti decet Pl., hoc praevortar primum Pl., si quid dictum est per iocum, non aequum est id te serio praevortier (= praevorti) Pl. da sprejmeš (vzameš, jemlješ) za resnico, in rem quod sit, praevortaris Pl., cave pigritiae praevortier Pl. nikar se ne predaj lenobi.

prae-vius 3 (prae in via; prim. ob-vius) naprej ali spredaj idoč (hodeč), predhajajoč, predhoden: Stat., Cl., Lact., Amm. idr., praevius Aurorae, Solis Noctisque satelles Ci. (Arat. ap. Non.), turba O., nunc sequitur, nunc praevius anteit O., cui (sc. luci) praevius est sol Aus.; z gen.: primam hanc (sc. verecundiam) et quasi praeviam vult esse orationis futurae Ambr.

prae-volō -āre -āvī (—) (prae in volāre) naprej (spredaj, na čelu) leteti; abs.: in tergo praevolantium (sc. gruum) Ci., aquila … velut dux viae praevolavit T., „nam praepetes“ inquit „aves ab auguribus appellantur, quae aut opportune praevolant aut idoneas sedes capiunt Gell.; z acc.: aliqua altiuscula praevolare saliendo Aug. hitro preskočiti.

prandeō -ēre, prandī, prānsum (prandium) (po)zajtrkovati, pojesti zajtrk, nazajtrkovati se, (po)kósiti, nakósiti se, (po)jesti kosilo: Pl., L., Plin., Mart., Val. Max. idr., Caninio consule scitote neminem prandisse Ci. ep.; z obj. za kosilo (po)jesti, (za)uži(va)ti, prigrizniti (prigrizovati): Pl., Ap. idr., (h)olus, luscinias H.; pt. pf. prānsus 3 (z act. pomenom) pozajtrkovavši, nazajtrkovavši se (po zajtrku), pokósivši, nakósivši se (po kosilu), prigriznivši (naspr. ieiunus): pransus non avide H., poseb. o vojakih: ante lucem curati et pransi essent viri equique L., pransus (et) paratus Ca. ap. Gell., Varr. ap. Non., toda pransus, potus Ci. prenajedši in prenapivši se.

prānsitō -āre -āvī -ātum (frequ. k prandēre) kósiti, zajtrkovati, jesti (za) zajtrk (kosilo), za zajtrk (kosilo) zauži(va)ti; abs.: duo rivi concurrunt in unum, e quibus ad unum accumbentes viatores pransitare solent Vitr., pransitans et cenitans Lamp.; z obj.: polentam Pl., prolem Lycaoniam Arn.; pass. impers.: ut pransitaretur, cenaretur Macr.

prāvitās -ātis, f (prāvus)

1. izkrivljenost, skrivljenost, krivost, krivina, nepravilna (neenakomerna) rast, nepravilnost, neenakost, različnost, popačenost, spačenost: membrorum Ci., corporis pravitates Ci., oris Ci. z(a)vijanje, pačenje ust = zmrdovanje, namrdovanje, statuminum Col., curvaturae Pall.

2. metaf.
a) napačnost, narobnost, obrnjenost, sprevrnjenost, spačenost, popačenost, neprimernost, nespodobnost, slabo stanje (kakovost): mentis Ci., consilii T., ominis Gell. neugodnost, tortuosae orationis Gell., ad pravitatem venire Ci. do nespodobnosti v govorjenju.
b) hudobnost, izprijenost, sprevrženost, pregrešnost, popačenost, zavrženost, nizkotnost, čudaštvo: Ter., L., S. idr., qualis ista philosophia est, quae non interitum afferat pravitatis? Ci., morum T.; pl.: pravitates animi Ci. ali uxorum T. slabe (pregrešne, zle) lastnosti.

prāvus 3, adv. -ē (indoev. kor. *prā- (u)kriviti, upogniti, upogibati)

1. kriv, izkrivljen, poševen, napačen, narobe(n), nepravi, nepravilno zrasel, nepravilno narejen, pokvečen, izmaličen, iznakažen, ukrivljen, skrivenčen (naspr. rectus): C., Iuv., Lucr. idr., interesse oportet inter rectum et pravum Ci., membra Ci., talus, nasus H., unguis prave sectus H.; preg.: recta prava facere Ter.; subst. prāvum -ī, n krivina: elapsi in pravum artūs T. skrivljeni, skrivenčeni.

2. metaf.
a) naroben, sprevrnjen, sprevržen, napačen, nespodoben, neprimeren: Sen. ph., Vell. idr., ingenium malum pravumque Ci., certamen cum collega L., propter te pravus est factus Pl., quae belua, cum semel affugit, reddit se prava (s sprevrnjeno voljo, neumna) catenis? H., pravissima regula Ci., sive ego prave seu recte hoc volui H.; z gen.: pravus audendi, fidei Sil.; subst. prāvum -ī, n napačnost, narobnost, sprevrnjenost, sprevrženost: quae in pravum induruerunt Q.
b) nepravi (adv. ne prav), popačen, spačen, izprijen (sprijen), sprevržen, hud(oben), pregrešen, zločest, zloben, zèl, zlosten, sovražen, zločinski, zavržen, pokvarjen, nemoralen, nizkoten, čudaški: ambitio, aemulatio, impulsores T., prava et perperam T., neglectis religionibus aut prave cultis T.; subst.: pecuniā a bono in pravum (k hudemu) abstractus S., pravi tenax V., pravi docilis H.

Praxagorās -ae, m (Πραξαγόρας) Prakságora(s), zdravnik z otoka Kos: Plin., Cels., Cael.

precor -ārī -ātus sum (precēs)

1. proseč nagovoriti (nagovarjati), proseč (po)klicati koga, (po)prositi (koga za kaj), proseč (iz)reči (izrekati); occ. moliti koga, h komu; abs.: L., V., H. idr., parce, precor, fasso O., parietes postesque, ad (pri) quos precentur L., verba precantia O., dextra precans V., ramus precantis olivae Stat.; z acc. personae: L. idr., deos Ci., Sen. ph., Petr., numina sancta V., Nycteliumque patrem O. proseč klicati; z acc. rei: ea tum homines precabantur Ci., opem L.; z dvojnim acc.: quod deas precati eritis L.; z acc. personae in acc. besed, s katerimi se prosi: te bonas preces precor Ca.; z ab z abl. personae: eadem precor ab eisdem dis Ci., dixit (sc. se) hoc a diis immortalibus semper precatur N.; s finalnim stavkom: H., V., Sen. ph. idr., rata sint sua visa, precatur O., precor, ut eveniat Ci., pro se quisque precari coepere, ne festinatione periculum augeret Cu., te, Iuppiter, te Quirine precor venerorque, ut … ne sinatis T., si id non probares, quominus ambo unā necaremini non precarere? Ci.; vsebina prošnje z ACI (v tem skladu precari pogosto pomeni želeti: Suet., Gell. idr., numquam placidas esse precarer aquas O., precantem sibi et vicinis serere se Plin.; z NCI: et tua esse precor O.; na vprašanje za koga? s pro z abl.: pro nobis mitte precari O., ut precari deos pro te possim Plin., cui me Fortuna precari voluit V., cum sibi se ac liberis suis intelligerent precari, quae pro te precarentur Plin.

2. komu kaj (dobrega ali hudega) prositi, želeti, voliti, (pri)voščiti: ea tibi precamur Cu., Laërtiadae precaris, quae meruit O., alicui incolumitatem, reditum, mala Ci., omnia mala Atridis H., sollemnia incipientis anni … epistulā precari T. slovesno v pismu izraziti (izražati) novoletna voščila (voščiti srečno novo leto), bene precari L. izrekati blagoslovna voščila, bene precari alicui Q., Val. Max. komu voščiti (želeti) srečo, male precari Ci. želeti hudo; occ. prekleti (preklinjati), zakleti (zaklinjati): alicui Pl., Ci., Plin. iun. — Act. soobl. precō -āre: Prisc., Ven.

prehendō -ere, prehendī, prehēnsum ali (redkeje) skrč. prēndō -ere, prēndī, prēnsum (iz *prai-hendō; indoev. kor. *ghe(n)d- prijeti, doseči; prim. gr. χανδάνω (*gh_end-), aor. ἔ-χαδ-ον (*ghn̥d-) prijeti, pf. κέχονδα, fut. χείσομαι (*ghend-s-), got. bigietan najti, dobiti, doseči, prejeti stvnem. pigezzan doseči, stvnem. firgezzan = nem. vergessen, lat. hedera, menda tudi praeda)

1. prije(ma)ti, (za)grabiti, zgrabiti, pograbiti, popasti (popadati): aliquem pallio Pl., dextram Ci., aliquem manu Cu., Ci., prensis capillis O., ornabat locum, quem prehenderat Ci.

2. occ.
a) prije(ma)ti, z(a)grabiti koga (da bi z njim govoril), lotiti (lotevati) se ga: aliquem Ter., Ci.
b) zalesti (zalezovati, zaleza(va)ti), zasačiti, dobiti koga pri čem: in furto Pl., furto manifesto Gell., furti, mendacii Pl.; v pass. z dvojnim nom.: eā nocte speculatores (kot ogleduhi) prensi servi tres Auct. b. Hisp.; z NCI: si intulisse Athenae pedem prensus esset Taurus ap. Gell.
c) koga prije(ma)ti, zgrabiti, zalotiti, zasačiti, ujeti, zapreti: Varr. fr., L., Gell. idr., servus fugitivus a domino prehenditur C., prehende furem! clamant Petr., prehendi hominem iussit Ci., prensos domitare boves V.

3. meton. doseči, dospeti, priti do česa: oras Italiae V., quem prendere cursu non poterat V. doseči, oculis Lucr. ugledati, zagledati, uzreti, videti, vix oculo prendente modum Lucan., cum … ipsum ea moderantem … paene prenderit Ci. skoraj (telesno) prijel = prav jasno zaznal; metaf. z umom doseči, pojmiti (pojmovati), ume(va)ti, razume(va)ti, doje(ma)ti: cum animus rerum omnium naturam prehenderit Ci., stilum Ci.

4. metaf. vzeti, osvojiti, usvojiti, zaseči, prisvojiti si: Pharum Ci., prendimus arcem V., in patenti prensus Aegaeo H. ki ga je nevihta presenetila na odprtem Egejskem morju.

Opomba: Vulg. pf. prendidistis, prendiderunt: Vulg.

prehēnsō (prēnsō) -āre -āvī -ātum (frequ. k prehendere)

1. prijemati, grabiti, segati (sezati) po čem, za čim: manūs L., manu bracchia H., fastigia dextris V., prensat forcipe ferrum V., prensantes effugit umbra manūs O. po njej segajoče.

2. occ.
a) prijemati koga (da bi z njim govoril ali ga kaj prosil): veteranos L., arma, genua, vestigia prensando T.
b) (v roko komu segaje) prositi (poganjati se, prizadevati si, gnati se, truditi se, potegovati se, „lobirati“) pri kom za kako službo: circumire et prehensare patres L., prensat unus Galba Ci. (za konzulat).

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.