Franja

Acharne͡us, gl. Acharnae.

achātēs -ae, acc. -ēn (sc. gemma) f (gr. ὁ ἀχάτης) ahat, poimenovan po reki Ahatu (Achātēs), kjer so ga najprej našli: Lucan., Plin., Sil., Vulg., Isid.

Achātēs -ae, acc. -ēn, voc. in abl. -ē, m (Ἀχάτης) Ahat,

1. Enejev najzvestejši tovariš: V., O.

2. reka na južni Siciliji (zdaj Dirillo): Plin., Sil.

Achelōus (Achelōos) -ī, m (Ἀχελῶος) Aheloj, Aheloos, glavna etolska reka, največja v Grčiji (zdaj Aspropotamos): Pr., Mel., Plin., Stat.; pooseb. kot rečni bog: O., od tod njegovo ime = voda sploh: Macr. Od tod adj. Achelōïus 3 (Ἀχελὼϊς)

1. Ahelojev: cornua O., pocula V. rečne vode polne čaše, Callirhoe Acheloia O. Ahelojeva hči.

2. = etolski: heros (= Tydeus) Stat. Patronim
a) Achelōïas -adis, f (Ἀχελωϊάς) Ahelojeva hči: Parthenope Sil., Sirenes O.
b) Achelōis -īdis, f (Ἀχελωΐς) Ahelojeva potomka, pren. = Najada: Ps.-V., v pl. = Najade: Col. poet., in = Sirene: O.

Acherōn -ontis, acc. -onta in -ontem, m (Ἀχέρων) Aheront,

1. epirska reka (Gurla), ki teče skozi Aheruzijsko močvirje in se izliva v Jonsko morje: L., Plin.

2. brutijska reka (Macone, po drugih Lesse): Plin., Iust. Soobl. Acheros: L.

3. reka in močvirje v Bitiniji: Val. Fl.

4. mitična podzemeljska reka (po Acheron 1.), čez katero so morale sence umrlih: qui fluere apud inferos dicuntur, Acheron, Cocytus, Styx, Phlegeton Ci., via Tartarei quae fert Acherontis ad undas V., strepitus Acherontis avari V.; met. podzemlje: perrupit Acheronta Herculeus labor H., fugere Acheronta H., Acheronta movebo V. podzemeljske sile (oblasti). Od tod adj. Acherontēus 3 (Ἀχερόντειος) aherontski: Cl.; Acherontius 3 aherontski Serv.; Acheronticus 3 aherontski: Prud., Arn. — Star. lat. obl. za podzemeljski Aheront je Acherūns -untis, acc. -untem in (pri Lucr.) -unta, m (kot podzemlje tudi, toda redko, f) Aherunt (kot reka in podzemlje): nulla adaeque est Acheruns Pl., abire ad Acheruntem sine viatico Pl., ab Acherunte redimere N. iz podzemlja rešiti, ex Acherunte excitare Ci.; sicer se sklada (v pomenu "podzemlje") tudi kakor mestna imena: advenio Acherunte Enn. ap. Ci., praemittere aliquem Acheruntem prius Pl., quoniam Acheruntest (= Acherunte est) mortuorum Pl., quaecumque Acherunte profundo prodita sunt esse Lucr.; loc.: Acheruntī v podzemlju: Enn. fr., Pl., Ci., N., Lucr.; pren.: Acheruntis ostium Pl. vhod v podzemlje, "peklenska vrata" = smrdljiv kraj; prim.: ex ostio altae Acheruntis Poeta ap. Ci., Acheruntis pabulum Pl. za pekel goden človek (o nekem izprijencu), Acheruns ulmorum Pl. peklensko žrelo za šibe, šalj. o sužnju, ki se ga pogosto šiba. Od tod

1. adj. Acherunticus 3 aheruntski, podzemeljski: regiones Pl., senex Pl. goden za Aherunt (smrt); Acherūsius, star. Acherūnsius 3 (Ἀχερούσιος)
a) Aheruntov, aheruntski: Acherusia aqua L.
b) podzemeljski: Acherunsia templa Orci ... Enn. ap. Varr. et ap. Lucr., vita Lucr. žalostno, bridko.

2. subst. Acheruntīnī (Acherontīnī) -ōrum, m Aherontovci, mestna občina v Brutiju, blizu reke Aheronta: Plin.

Opomba: V jambskem in trohejskem ritmu je prvi zlog besede Acheruns pri starejših pesnikih (poseb. pri Pl.) večinoma dolg, v epskih pesmih kratek.

Acherontia -ae, f Aherontija, neznatna, na strmi pečini ležeča vas v Apuliji, južno od Venuzije: celsae nidus Acherontiae H.

Acherontīnī, gl. Acheruntīnī pri Acherōn 2.

Acheros, gl. Acherōn 2.

Acherūns, Acherūnsius, Acherunticus, gl. Acherōn.

Acheruntīnī, gl. Acherōn 2.

Acherūsia -ae, f (Ἀχερουσία) Aheruzija,

1. (po epirskem Aherontu) tesprotsko močvirje, skozi katero teče epirski Aheront: Plin.

2. (po podzemeljskem Aherontu) jezero v Kampanji med Mizenom in Kumami: Plin.

3. (po bitinijskem Aherontu) zadušljiva duplina v Bitiniji: Mel., Plin. — Soobl. Acherūsis -idis, f (Ἀχερουσίς) Aheruzida: Val. Fl.

ācheta -ae, m (ἀχέτα, dor. nam. ἠχέτης): škržat: Plin.

Achilla, Achillitānus, gl. Acylla.

Achillās -ae, m Ahila, Ptolemajev poveljnik in eden izmed Pompejevih morilcev: C., L. epit., Auct. b. Alx., Lucan.

Achillēa, Achillēis, Achillēus, gl. Achillēs.

Achillēs, gen. -is, tudi Achillī in (pesn.) Achillĕī (iz nom. Achillĕus), dat. -ī, acc. -em in (pesn.) -ēn ali -ea, voc. -ē, abl. -e in (pesn.) -ī, m (Ἀχιλλεύς) Ahil, sin tesalskega kralja Peleja (Peleus) in Nereide Tetide (Thetis), Pirov (Neoptolemov) oče, lepi in najsilnejši gr. junak pred Trojo: Ci., V., H., O. idr.; pren. (apel.) = lep in krepek mladenič: Pl., Val. Max., Gell., alius iam partus Achilles V. Od tod

1. adj. Achillēus 3 (Ἀχίλλειος) Ahilov, ahilski: stirps V., cuspis, manes O., statuae Plin. s kopjem v roki, cothurnus Pr. tragiški vzlet pri (epskem) opevanju Ahilovih dejanj. Od tod geogr.
a) Achillēa (insula) ali Ahilis insula (= Leucē, Λευκή) Ahileja, Ahilov otok ob Boristenovem ustju z mitičnim Ahilovim svetiščem: Mel., Plin.; isti otok imenovan tudi Achillēa humus: O.
b) Achillēa -ae, f Ahileja, otok pri Samu v Egejskem morju: Plin.
c) Achillēus cursus: Plin. = dromos Achillī: Prisc. = δρόμος Ἀχίλλειος Mel. Ahilovo dirkališče (zdaj zaradi naplavin zelo spremenjeni) polotok ob Boristenovem ustju, kjer je baje Ahil priredil dirko: Plin.
č) Achillēum -ēī, n (Ἀχίλλειον) Ahilej, od Mitilenčanov zgrajena trdnjava pri rtu Sigeju v Troadi z Ahilovo gomilo: Plin. Bot.
a) Achillēa -ae, f (sc. herba) in Achillēos -ēī, f (ἡ Ἀχίλλειος sc. βοτάνη) rman, zel, katere moč ustavljanja krvi je baje prvi spoznal Ahil: Plin.
b) Achillēum -ēī, n "ahilovka", vrsta glive: Plin.

2. subst. Achillēis -idos, f Ahileida, nedokončana Stacijeva junaška pesnitev o Ahilu.

3. patronim Achillīdēs -ae, m (Ἀχιλλεΐδης) Ahilov potomec: O.

Achillitānī, gl. Acylla.

Achīvus, gl. Achaeus.

achlis, acc. -in, f ahlis, zver v severni Evropi, po novejših izsledkih = alcēs: Plin.

Acholla, Achollitānus, gl. Acylla.