Franja

Phīne͡us -eī in -eos, m (Φινεύς) Finêj

1. kralj v Salmidesu v Trakiji; ker je dal oslepiti svoja sinova, so ga bogovi kaznovali s slepoto: V., O.; apel. Phīneī -ōrum, m ljudje kakor Finêj = slepci: Mart. — Od tod adj. Phīnēius 3 (Φινήϊος) Finêjev: domus V., guttura O., dapes Ap., tecta Val. Fl. = Phīnēus 3 (Φίνειος): Phīnēā manu O., aves, mensae Sen. tr.; patron. Phīnīdēs -ae, m (Φινείδης) Finíd (Fineíd), Finejev potomec (sin): O.

2. Kefejev brat, Andromedin snubec, ki ga je Perzej z Meduzino glavo spremenil v kamen: O.

Phlegra -ae, f (Φλέγρα = φλεγυρά goreča) Flégra, pokrajina v Makedoniji, pozneje Pallene: Plin., Sen. tr. — Od tod adj. Phlegraeus 3 (Φλεγραῖος goreč, vulkanski)

1. goreč, ogenj bruhajoč, vulkanski: vertex (Vesuvi) Sil., campi Plin. ravan med Puteoli in Neapljem, bogata z žveplom (zdaj Solfatara).

2. flégrski (flegrájski), iz Flégre, v ali pri Flégri: campi O. prizorišče boja Gigantov z bogovi (v Paleni ali v Kampaniji), iuga Pr., tumultūs Pr. vojna Gigantov z Jupitrom; metaf.: Phlegraeo campo Pr. na ravnici pri Farzalu ali Filipih (zaradi krvavega in ognjevitega boja).

Pholoē -ēs, f (Φολόη) Fóloa

1. gorovje v Arkadiji ob meji z Elido: O., Stat., Plin., Lucan.

2. dekliško ime: H. Od tod adj. Pholoeticus 3 fólojski, foloétski: monstra Sid.

Phȳcūs -ūntis, acc. -ūnta (-ōnta), abl. -ūnte, f (Φυκοῦς) Fikúnt, rt v Kirenajki: Plin., Mel.; z istoimenskim majhnim pristaniškim tržiščem ob nekem zalivu: Lucan. (pri katerem je to ime m).

phyllanthes -is, m (gr. φυλλανϑές) bot. filánt, neka rastl. z bodičastimi listi: Plin.

piāculum -ī, n (piāre)

1. spravna daritev, spravina: L., te piacula nulla resolvent H., porco piaculum facere ali dare Ca., Macr., piacula dare per pontifices T. dati darovati, naročiti darovanje = piaculum pati Ci.; meton. darovani predmet, dar(itev), žrtev: pecudes prima piacula sunto V.; prim. metaf.: piaculum rupti foederis (sc. Hannibal) L., ut luendis periculis publicis piacula simus L.; tudi: sunt certa piacula H. spravne (očiščevalne) molitve.

2. poravnava = kazen: Sil., Val. Max., a violatoribus gravia piacula exegit L.

3. meton. kar potrebuje ali bi potrebovalo spravila
a) hudobno ((pre)grešno, zlo(činsko)) dejanje, greh, zločin: p. committere L., V. ali mereri L. ali sibi contrahere L. storiti; piaculum est z ACI: Pl. greh je.
b) žalosten dogodek, nesreča: Plin.

Opomba: Sinkop. obl. piāclum: Prud.

piātiō -ōnis, f (piāre) sprava, pomiritev bogov z daritvijo: Plin., Lact.

Pīcēnum -ī, n Picén(sko), pokrajina v vzhodni Italiji ob Venetskem zalivu (danes Ancona z okolico): Varr., Ci. ep. — Od tod adj. Pīcēnus 3 picénski: C., Plin., ager Ci., poma H. Pīcēns -entis picénski: ager Ci.; subst. Pīcentēs -ium, m Picénci: Ci. Picentīnus 3 = Pīcēnus: Mart., Plin. idr.

pictūrātus 3 (pictūra)

1. poslikan, vezèn: vestes auri subtegmine picturatae V. oblačila, pretkana z zlatim vezivom.

2. pisan: agger floribus p. Stat., volucres Cl.

Pīeria -ae, f (Πιερία) Piérija, makedonsko primorje med Olimpom in Haliakmonom: L., Mel. — Od tod adj. Pīericus 3 (Πιερικός) piérijski: Plin. — Po imenu Pīeria eponim Pīeros ali Pīerus -ī, m Píer

1. kralj v Peli, ki je dal svojim devetim hčeram imena Muz; hčere so se spustile z Muzami v tekmovanje, a so bile premagane in za kazen spremenjene v srake: O.

2. po drugi bajki je bil oče Muz: Ci., O. — Od tod Pīeris -idis, voc. -i, f (Πιερίς) Pierída = Múza: H., O.; pl. Pīeridēs Pieríde = Pierove hčere ali Muze: Ci., H., V., O.; adj. Pīerius 3 (Πιέριος) piérijski
a) = tesál(ij)ski: quercus Pr. s tesal(ij)ske gore Pier, paelex H., domus Mel. palača Muz.
b) k Muzam sodeč, pesniški: via O. pesništvo, proučevanje pesništva, poezija, modi H. pesmi, frons Mart.; subst. Pīeriae -ārum, f piérijske (boginje), Piérijke = Muze: Musae, quas Pierides et Pierias poëtae solent appellare Ci.

pietās -ātis, f (pius) čut dolžnosti

1. do božanstva = pobožnost: p. erga (in) deos Ci.

2. do staršev, sorodnikov, prijateljev, domovine itd. = ljubezen, vdanost, predanost, navezanost, nežnost, naklonjeno (ljubeče) mišljenje (vedenje, obnašanje), hvaležnost, dolžnost, patriotizem, pietéta: Ter., Plin. iun. idr., p., quae erga patriam aut parentes aut alios sanguine coniunctos officium conservare monet Ci., p. in patrem patriamque L., p. in amicum Cu.

3. occ.
a) pravičnost: Sil., at tibi pro scelere dii, si qua est caelo pietas, persolvant grates dignas V.
b) blagos(rčnos)t, milost, toplina, sočutje: Suet., Icti., vir pietate gravis V., figite me, si qua est pietas, in me omnia tela V. — Pooseb. Pietās -ātis, f Píetas, boginja otroške ljubezni z dvema svetiščema v Rimu (v 9. in 11. okraju): Ci., L., Val. Max.

piger -gra -grum, adv. -ē (piget)

1. nemaren, len(oben), leniv, lenokŕven, nedelaven, zlovoljen, nejevoljen, tožljiv: auriga H., p. periculi Sil., pueri Vaterno Rasinaque pigriores Mart., pigrius nihil delicatis Plin. iun., elephanti pigra moles Cl. Skladi: serpens frigore pigra O., apes contracto frigore pigrae V., p. militiae (dat.) H. neraben za vojaško službo (prim. impiger militiae et ministeriis T.), piger in re militari Ci., gens pigerrima ad militiae opera L.; z inf.: p. scribendi laborem ferre H., pigrum quin immo et iners videtur sudore acquirere quod possis sanguine parare T., noli esse piger facere quod praecepit Aug.; metaf. počasen, len, počasi tekoč: Col., Plin., Plin. iun., Mel., Sil. idr., mare pigrum ac prope immotum T., annus H. počasi tekoče, dolgo, bellum O. počasi napredujoča, campus H. nerodovitno.

2. lenobo povzročajoč: frigus, senecta Tib.

3. trd, žilav, zategel: radix O.

4. počasen, zategel (o dolgih besedah): Q.

5. čemeren, slabovoljen, žalosten: Mart., Ap.

piget -ēre, piguit, (pigitum est) (indoev. kor. *peik̑ sovražiti, nejevoljen biti; prim. skr. píśunaḥ hudoben, obrekovalski, stvnem. fēhida sovraštvo, prepir, nem. Fehde spor, spopad, got. bi-faih prevara, goljufija, stvnem. feihhan zahrbtnost, zvijačnost, lokavščina, zloba, lit. peĩkti, peikiù grajati, pìktas hudoben; prim. tudi lat. piger = nejevoljen)

1. ne(je)voljo (odpor, nenaklonjenost, zlovoljo) vzbujati komu, vznejevoljiti (ozlovoljiti) koga, spraviti (spravljati) koga v slabo voljo, mrzeti komu kaj ali koga, za malo (za zlo) se zdeti komu, žal biti komu, zoprno biti komu kaj; z inf.: Acc. fr., Ap., Petr., Aur. idr., piget consistere Cu., recte facere S., nec Troiam pigebit Ausonios excepisse V.; z ACI: non dedisse istunc pudet; me, qui non accepi, piget Pl.; z nom. rei (pron.): quod piget Pl., quod nos piget Ter.; z acc. personae in gen. rei: Ter., me pigeat stultitiae meae Ci.; osebo je treba dostaviti: illa piget dicere (sc. me) S., referre piget (sc. me) L. nerad pravim, piget incepti lucisque (sc. eos) V. zaklinjajo življenje; abs.: oratione multitudo inducitur ad pigendum Ci., piget, pudescit, paenitet Prud.

2. occ.
a) kesati se, žal biti (komu česa): illa me composuisse piget O., pigere eum facti coepit Iust., pigenda verba Pr. besede, ki se jih boš kdaj kesal.
b) sram biti koga, sramovati se: fateri pigebat L., quod me nec sordidiora dicere honeste pigeret Ap.; z ACI: pigitum est, cinctos (sc. vos) saltem esse et paenulatos Castricius ap. Gell.

pīgnus -oris, včasih (a slabše) -eris, n

1. zastava, zastavek, zastavilo, jamstvo, zagotovilo, pígnus: Icti., pignori dare, accipere T. v zastavo, kot zastavo, pignera capere L. zastave jemati od senatorjev (za primer, če bi ne prišli na zasedanje), pignoribus cogere senatores Ci., pignori opponere se Pl. ali agrum Ter. zastaviti, imperi pignora O., Palladium quasi p. salutis et imperii Ci.; occ.
a) stava, stavljena vsota: Cat., Val. Max., pignore certare cum aliquo V. staviti, posito pignore O.
b) zastavljenec, talec: sine pignore L., equites, pignora pacis L., pignora marium Suet. moški talci.

2. metaf.
a) o otrocih in drugih sorodnikih zastava (zastavek, zastavilo) ljubezni: Lucan., Plin. iun., Q., Stat., tot natos natasque et pignora cara nepotes O., pignora coniugum ac liberorum L., frangi adspectu pignorum suorum T.
b) zastava = poroštvo, dokaz: pignora da, per quae tua propago credar O., magnum p. abeo rei publicae datum se liberam civitatem esse velle Ci., publicae necessitudinis pignora Ci., p. voluntatis, iniuriae Ci., nullum erga me benevolentiae pignus atque indicium omisistis Cu.; pignus est z inf.: est et hoc ipsum melioris ingenii pignus, non corrumpi bonitate eius Sen. rh.

pīlum -ī, n (osnovna obl. *pi(n)slom iz pīnsere phati; prim. gr. πίσσω, πτίσσω)

1. možnarski kij, možnarsko tolkalo, možnarski tolkač: Ca., Plin.

2. metaf. metalno kopje rimske pehote, 2,5 m dolgo, z lesenim držalom in dolgo železno konico: Ci., L. idr., pila conicere, mittere, emittere C., pila muralia C. kopja, z obzidja metana na oblegovalce, pila Horatia L., Pr. horacijska kopja, kopja Horacijev (neki prostor v Rimu ob Foru, kjer so na stebru visela kopja Horacijev; prim. pīla²); preg.: pilum inicere alicui Pl. začeti boj s kom.

Pimpla -ae, f (Πίμπλα) Pímpla, mesto, gora in studenec v južni Makedoniji, posvečeni Muzam. Od tod

1. adj. Pimplēus 3 pímp(e)lski (pimpléjski), Muzam posvečen: mons Cat., antrum Mart.; subst. Pimplēa -ae, f Pimplêja
a) = Muza: H.
b) = Muzam posvečen vir: Stat.

2. Pimplēis -idis, acc. -ida, f (Πιμπληΐς) Pimpleída
a) = Muza: Varr., H. (z voc. Pimplei), Mart.
b) = področje ob gori Pimpla: si recolis Pimpleida Aus. = če ljubiš Muze, če se učiš ali pesniš.

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.

piō -āre -āvī -ātum (pius)

1. z daritvijo skušati potolažiti, (po)miriti (pomirjati), (u)blažiti, pridobi(va)ti si naklonjenost koga: Tellurem porco, Silvanum lacte piabant H., ossa V., busta (= Mānēs) O.

2. popraviti (popravljati), poravna(va)ti, nadomestiti (nadomeščati), nadoknaditi (nadoknadovati), povrniti (povračati), kaznovati, maščevati: damna O., nefas triste V., fulmen, imaginem noctis (= somnium triste) O. ali sidus (= cometem) Plin. ali prodigia T. odvračati nesrečo, ki jo (take prikazni) naznanjajo, mors morte pianda est O., piare culpam morte V.

3. nabožno, versko očistiti (očišč(ev)ati), očistiti (očiščevati, oprati) greha, „razgrešiti (razgreševati)“: Pl., si quid tibi piandum fuisset, ad pontificem detulisses Ci.

4. nabožno (versko) (po)častiti, izvršiti (izvrševati), opraviti (opravljati): pietatem Pl., sacra Pr.

pīrāticus 3 (gr. πειρατικός) morskoroparski, gusarski, piratski: T., Plin. idr., cum piratico bello … classibus praeessem Varr., piraticus myoparo Ci., navigia S. fr., mare infestum … navibus piraticis L., scelera Vell., lembi Cu., nihil in illa (sc. archipiratae filia) deprehendi poterat piraticum Sen. rh., terrores, statio Plin., carcer Ps.-Q., rabies Fl., ne … victis cedat piratica laurea Gallis Lucan.; subst. pīrātica -ae, f gusarstvo, gusarjenje: „piraticam“ quoque ut „musicam“ et „fabricam“ dici adhuc dubitabant mei praeceptores Q., piraticam facere ukvarjati se z gusarstvom (piratstvom), gusariti, biti gusar (pirat): Icti., Ci., Hyg. = piraticam exercere Plin., Val. Max., Iust., Serv.

Pīsandros in Pīsandrus -ī, m (Πείσανδρος) Pizánder (Pejzánder), grško moško ime, poseb.

1. eden od Penelopinih snubcev: O.

2. atenski demagog iz Aharne, zelo dejaven v drugi polovici peloponeške vojne: Iust.

3. spartanski vojskovodja v bitki pri Knidosu: N.

4. grški pesnik z otoka Rodos, avtor epa z naslovom Ἡράκλεια: Q., Macr., Hyg.