Franja

rūdus (tudi rōdus (Fest.) in raudus (Varr., Val. Max.)) -eris, n (dvomljiva, čeprav neovržena je domneva, da beseda izhaja iz *ghreudos (indoev. kor. *ghreu- zdrobiti, zm(l)eti; prim. stvnem. grioz pesek, zdrob = nem. Grieß, stvnem. grūz (peščeno ali žitno) zrno, gruzzi = nem. Grütze kaša, zdrob, sl. gruda, lit. grúdas zrno, grúdžiu, grusti teptati, phati; prim. tudi lit. rausiù kopati) zdrobljeno kamenje, grúšč(evje), grúšec, pród(je), prodóvje, drobír, dróbje, mel, kos (košček) apna, zemlje, kamna, rude idr.: aeris acervi inventi, cum milites rudera iacerent L., olim aera raudera dicebantur Val. Max., rudere pingui saturare terram Col. poet., in aestimatione censoria aes infectum rudus appellatum Varr.; kolekt.

1. rudus vetus in samo rudus grušč, grušec, sipina, ruševine, odpadni material starih podrtih poslopij: ruderi accipiendo Ostienses paludes destinabant T.; pl. rudera razvaline, ruševine: ad coercendas inundationes alveum Tiberis laxavit ac repurgavit completum olim ruderibus et aedificiorum prolationibus coartatum Suet., ipse restitutionem Capitolii aggressus ruderibus purgandis manus primus admovit ac suo collo quaedam extulit Suet.

2. rudus novum in samo rudus malta, mort, estrih, snov za tlakovanje, starejše zmastina: Ca., Vitr., Plin., Alexandriae aedificia tecta sunt rudere aut pavimentis Auct. b. Alx., rudus redivivum Vitr. enkrat že uporabljen estrih. — Soobl. raudus -ī, m: P. F.

rūfēscō -ere (rufus) posta(ja)ti rdeč ali rdečkast, (za)rdeti, (po)rdečeti, rdečiti se: sole rufescere Plin., merula ex nigra rufescit Plin., vetustate rufescere Plin., senectā rufescere Plin., rufescit addito semipede Plin., rufescit deinde simulque durescit e tralucido Plin., vina in vetustate rufescentia Plin., donec rufescat Plin.

Rufulī -ōrum, m rúfuli, „rúfovci“; tako so imenovali tiste vojaške tribune (1/3 vseh tribunov), ki so jih na bojišču volili konzuli, vojskovodja ali sama vojska (ime naj bi menda dobili po predlagatelju tega ukrepa, nekem Rutiliju Rufu), medtem ko so tribune, izbrane v Rimu na komicijah (2/3 vseh tribunov), imenovali comitiati: cum eo anno primum placuisset tribunos militum ad legiones suffragio fieri — nam antea, sicut nunc, quos Rufulos vocant, imperatores ipsi faciebant L., Rufuli tribuni mil[itum appellabantur, quos] consul faciebat, n[on populus … ] Fest.

rugiō -īre -īvī ali -iī (indoev. kor. *reug-, razširjen iz *reu-; prim. lat. raucus, rāvus, rūdō, gr. ἐρυγόντα Hom. (pt. aor. glag. ἐρεύγομαι) ručajočega, rukajočega, ἐρύγμηλος ručajoč, rukajoč, ὀρυμαγδός hrup, trušč, ropot, ὀρυγμός, ὠρυγή, ὤρυγμα rjovenje, tuljenje, ῥύζω renčati, kruliti, lajati (iz *ῥυγi̯ω), stvnem. rohōn rjuti, ruhin = lat. rūgītus, nem. röcheln hropsti, sl. ríkati, rúkati, ručáti, rígati, rjuti) (o živalih) rjoveti, renčati, tuliti, ríkati, rígati, rúkati, ručáti, bečáti, (o ljudeh) kričati; o levih: Suet. fr., Hier., Vulg.; o jelenih: Suet. fr.; o oslu: prope horam diei tertiam spectantibus multis asinus tribunali escenso audiebatur destinatius rugiens Amm.; pren.: rugientem saturare ventrem Hier. kruleč, zavijajoč.

Opomba: Pf. rugierunt: Vulg.

ruīna -ae, f (ruere)

1. zalet, zagon, napad, strmoglavljenje (strmoglavljanje): primi ruinam dant sonitu ingenti V. planejo (se zaženejo) drug na drugega.

2. pàd, pádec, padanje, udiranje: Pr., Amm., Cael. idr., grandinis Lucr., iumentorum L., aulaea ruinas … fecere H. so se zrušili, dare equitum peditumque ruinas Lucr. pometati (podreti, povalíti) konjenike in pešce, ruina poli Val. Fl. grom, ruina caeli V. ploha, naliv, silna nevihta, líjavica (lijávica), pljuskavica, polivka.

3. occ. udor, podor, razpàd, razpadanje, razsip, podrtje, podiranje, udiranje, porušitev, zrušenje, zrušitev stavbe, zgradbe: Auct. b. Alx., Sen. ph., Suet., Vell. idr., repentinā ruinā pars eius turris concidit C., eā (sc. conclavis) ruinā oppressum interire Ci., loca vasta convolsa ruinā V., ruinam dare, trahere V. zrušiti se, Capitolio ruinas parare H. groziti (pretiti) z uničenjem; meton. porušena stavba (zgradba), razvalina, ruševina, podrtija, ruína: flumina ad lavandam hanc ruinam iugis montium obiter duxere Plin.; klas. le v pl. razvaline, ruševine: Sen. ph., Vell. idr., ruinae Thebarum, templorum L., Sagunti ruinae nostris capitibus incident L., ruinae Iliaceae, Pergameae V.

4. metaf.
a) pàd, pádec, padanje = spodrsljaj, zmota, napaka, pregrešek, zmeda, zmešnjava: facere ruinas Lucr., Ci., Plin., Sen. ph., Vell.
b) pàd, pádec, padanje α) nezgoda, zoprnija, nesreča, uničenje, pogíbel, poguba, propàd, propádanje, polom, razsulo, zaton, prevrat: rerum nostrarum L., ruinae fortunarum tuarum Ci., subitae fundatissimae familiae ruinae Ci., quantis fatigaret ruinis H., aetatis facta est tanta ruina meae O., ruinas edere Ci. uničiti, ruina soceri T., ruina Hannibalis L. poraz = strage ac ruinā Gallos fundere L. β) pesn. smrt: ille dies utramque ducet ruinam H. nama bo obema zadal smrt; meton. (o osebah, ki povzročajo nesrečo ali so tvorci prevrata) poguba, pogíbel = razdiralec, podiralec, rušilec, rušitelj, uničevalec: ruina rei publicae Ci., ruina publicanorum Ci. (o Pizonu in Gabiniju).

rūma¹ -ae, f (po nekaterih domnevah iz indoev. kor. *(s)reu- teči (prim. Rōma) ali pa retrogradna tvorba iz rūmināre; prim. Rūmīna) stlat. beseda (= mamma) (doječe) prsi, dojka (dojke), sesek (seski): Ruminae propter rumam Varr. — Soobl. rūmis -is, f: rūmīs (nom. pl.) sive rumae Varr. fr. ap. Non.; abl. sg. rūmī Varr., mamma rumis dicitur P. F., lupa infantibus praebens rumim, — ita vocabant mammam — Plin.

Rūmīna (v rokopisih tudi Rūmia) -ae, f (gl. rūma, rūmis) (sc. dea) Rumína (Rúmija) = „Dojilja“, „Dojka“, „Dojníca“, boginja doječih čred in dojencev; častili so jo v svetišču na Velabru: Varr., Aug. — Od tod adj. Rūmīnālis -e Rumínin (Rúmijin): ficus Varr., L., Plin., Fest. ali Ruminalis arbor T. in (pesn.) Rumĭna ficus O. Ruminina (Rumijina, ruminska) smokva, pod katero je baje volkulja dojila Romula in Rema.

rūminō -āre (rūmen)

1. prežvekovati, prežvekavati, (pre)žvekati
a) intr. (o živalih in ljudeh): Col., Plin., Vulg., servi sui recumbentes et ruminantes Aug.
b) trans.: bos pallentes ruminat herbas V., ruminare revocatas herbas O.; occ. jesti, uži(va)ti, zauži(va)ti; pren.: quam sapida gaudia de pane tuo ruminaret Aug.

2. metaf. prežvekovati, prežvekavati, (pre)žvekati = sebi ali komu drugemu v spomin (pri)klicati, sebe ali koga drugega spomniti (spominjati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati): ruminamus cotidie verba Hier., cogitat et cogitando ruminat, ruminando delectatur Aug. V pren. pomenu tudi dep. soobl. rūminor -ārī: haece mulieri L. Andr., ruminari Odyssian Homeri Varr., antiquitates, humanitatem Varr., figuras habitusque verborum nove aut insigniter dictorum Gell.

rūmor -ōris, m (sor. z rāvis, raucus, rāvus = raucus)

1. vsak votel ali zamolkel šum, hrum, hrup, hrušč, npr. šumljanje vode: tacito rumore Mosellae Aus.; poseb. šepet, brundanje, brenčanje, hrup, trušč, šunder, kramljanje vsevprek, vpitje, kričanje, klicanje križemkražem (na vse strani) kake množice ljudi: Cl. idr., trepido rumore vicinae clamitantis territus Ap.; zlasti pogosto v star. zvezi rumore secundo „s spremljajočim klicem“ = z glasno (hrupno) pohvalo, z glasnim odobravanjem (pritrjevanjem), z ovacijami, z dobroklici: H., T., Macr., Non. idr., rumore secundo solvere Poeta vetus ap. Ci., iter inceptum celerant rumore secundo V. z veselimi klici, ob veselih klicih.

2. tiho (tajno, prikrito) govorjenje, govorica, glas, negotovo poročilo, neizpričana (nedokazana, nepotrjena, nepreverjena) vest (novica): H., Suet., Stat., si quis quid rumore aut famā acceperit C., rumores falsi, incerti C., rumores a privatis temere in gratiam magistratuum conflicti L., volgi rumores S., rumor multa perfert Ci., rumorem serere Cu., V., rumorem dissipare, differre Ter., N.; z gen. causae: uno rumore periculi Ci., rumor occisi regis Cu., cenae Suet.; z de in abl.: rumores afferebantur de defectione C., rumor sine satis certo auctore allatus de morte L. nepotrjena vest, graves de te rumores Ci.; z ACI za besednimi zvezami rumor venit Ter., rumor est Ter., Ci., rumor narrat Mart., rumor incedit T., rumor increbrescit ali vulgatur L., crebri rumores afferebantur C. itd.

3. javno mnenje, glas ljudstva, glas, dobro ali slabo ime, dober ali slab sloves, velik ali majhen ugled: adversus famam rumoresque hominum firmus L., rumore adverso esse L. biti na slabem glasu = rumore malo flagrare H., claro apud volgum rumore esse T. biti na dobrem glasu; od tod occ.
a) prizna(va)nje, pohvala, dobro mnenje: rumorem quendam et plausum popularem esse quesitum Ci., plebis rumorem affectavit T.
b) opravljanje, obrekovanje, klevetanje, obiranje: quos rumor asperserat Cu.; pl.: S.

rumpō -ere, rūpī, ruptum (indoev. kor. *reup-, *rup- lomiti, trgati; prim. skr. rúpyati trga ga (po telesu), rōpayati (on) se odlamlja, lumpáti lomi, zlamlja, rōpam luknja, jama, sl. rupa, got. biraubōn ropati, stvnem. roub, roubōn = nem. Raub, rauben, lat. rupēs [prim. skr. rupas hrapav, grudast, jamast, kotanjast], rūpīna, rūpex)

1. (z)lomiti, razlomíti (razlámljati), prelomíti (prelámljati), (s)trgati, raztrgati (raztrgavati), (raz)deliti, razdeliti (razdeljevati), s silo ločíti (ločeváti), prekiniti (prekinjati), odpreti (odpirati), razbi(ja)ti, prebi(ja)ti, (s)cefrati, razkleníti (razklépati), razkleščiti: Q., Pr., Fl. idr., vincula carceris, vincula alicuius Ci., catenas H., arcum Ph., vestes O., pontem L. podreti, praecordia ferro O. prebosti, guttura cultro O. prerezati; tako tudi colla securi O., nodos et vincula linea V. (s puščico) prestreliti, adamantem Plin. razbiti, zdrobiti, razpŕhniti, nubila caelo V. ali nubem Lucr. (raz)deliti, gladio lora Cu. presekati, frigore saxa rumpit hiems V. ali aqua tendit rumpere plumbum H. predreti, razdeti, razdreti; pren.: rumpere catenas O., claustra H., vincula servitutis V., ruperunt horrea messes V. so razgnale, cantu rumpent arbusta cicadae V. bodo razgnali = tako cvrčali, da bo drevje pokalo; izhodišče: rumpere radices solo V. iz zemlje, funem ab litore V.; pesn. tudi z acc. personae: quem Veneris certamina rumpunt V. slabijo, jemljejo moč, šibijo. Poseb. telo, telesne ude poškodovati, raniti, prizadeti (prizadejati) poškodbo (rano itd.), (z)lomiti, (od)trgati, (raz)trgati, (z)drobiti, razbi(ja)ti, narediti (povzročiti), da kaj poči: si quis rumpet occīdetve Carmen vetus ap. L., rumpere ramices Pl., Varr. fr., membrum Ca., alicuius ilia Cat., exiguam ranam Mart., rumpere aliquem ambulando Ter. ali bovem Plin. ali leporem forti equo Mart. gnati, (z)goniti skoraj do smrti, rumpe miser tensum iecur Iuv. razženi, razstreli (o kričaču); pogosto aliquem rumpere Icti. = koga (telesno) poškodovati.

2. pass. rumpi (z)lomiti se = počiti, (raz)pokati, popokati, razpočiti se, razleteti (razletevati, razletavati, razletovati) se: Varr., Sil. idr., vesica rumpitur Cels., inflatas rumpi versiculas Ci., cantando rumpitur anguis V., miser rumperis et latras H. „razkričavaš se“ = vpiješ tako, da te bo konec (da boš počil), vpiješ do onemoglosti, rana (sc. inflata) rupto iacuit corpore Ph.; od tod (namigujoč na to basen) rupit Iarbitam lingua H. njegov zlobni jezik ga je ugonobil, tj. naredil nemogočega, rupti pontes T. razpadli; metaf.: rumpantur invidiā ut ilia Codro V., licentiā ante rumpebar Ci. od jeze, rumpantur iniqui Pr., Mart.; refl.: non, si te rumperis, par eris H.

3. metaf.
a) z zunanjim obj. razgnati (razganjati), razpršiti (razprševati), predreti (predirati), prebi(ja)ti, razbi(ja)ti, odpreti (odpirati), prodreti (prodirati) skozi kaj: ordines, mediam aciem L., rapido cursu media agmina V., misso proelia equo Pr., postes V. zlomiti, razbiti, amnis exit ruptis aggeribus V., maria obicibus ruptis residunt V.; prolept. narediti (delati), utreti (utirati), utiriti, odpreti (odpirati) (si) (pot, dohod): rumpunt aditūs V., ferro viam V., viam igne Stat., iter ferro Sil.; pesn. narediti, (u)tiriti, odpreti si pot, prebi(ja)ti se, preiti (prehajati) preko česa ali skozi kaj, prekoračiti (prekoračevati), prečkati: rumpere Alpes Sil., iuga Val. Fl.; pesn. storiti (narediti, povzročiti), da kdo, kaj prodre (plane, (iz)bruhne) iz česa: fontem (sc. Pegasi) ungula rupit O. je odprlo pot vrelcu; pogosteje refl. se rumpere in med. rumpi predréti (predírati) se, prodréti (prodírati): tantus se nubibus imber ruperat V. iz oblakov se je usul, se je ulil, inter nubila sese rumpent radii V. se bodo prikazali, bodo pokukali, bodo posvetili, rupto turbine V., amnes rumpuntur fontibus V. prodirajo (bruhajo na dan) iz virov; metaf.: vocem pectore rumpere V. glas zagnati, oglasiti, bruhniti, rumpebat pectore questus V. začel je tožiti.
b) prelomíti (prelamljati), (pre)kršíti, razdreti (razdirati), razveljaviti (razveljavljati), prekiniti (prekinjati), pretrgati (pretrgavati), prekiniti (prekinjati), uničiti (uničevati), onemogočiti (onemogočati), razdéti (razdejáti, razdévati), razvézati (razvezováti, razvezávati), ovreči, ukiniti (ukinjati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), izpodnesti (izpodnašati), spodkopa(va)ti, izpodkopati (izpodkopavati, izpodkapati, izpodkopovati): foedera Ci., V., sacramenti religionem L., testamentum Ci., nuptias, edicta H., fidem L., V., ius gentium L., fata aspera V. streti spone (vezi) usode = ferrea decreta sororum O., Cu., tudi: imperium rumpere = streti gospostvo, tj. odpovedati pokorščino: Cu. ali = prekršiti zapoved: T., fati necessitatem L., reditum alicui H. preprečiti, tacitos amores V.
c) pretŕgati (pretrgávati), prekíniti (prekínjati), (z)motiti: visum Ci., somnum V., Lucan., sacra V., novissima verba O., silentium V., Cu., O., H., Plin. iun. = taciturnitatem T., ut quidam patientiam rumperent Suet. da je nekatere minilo potrpljenje (minila potrpežljivost), opera omnia V., rumpe moras V., Plin. iun. ne múdi se.

Opomba: Star. pf. rupsit = ruperit Tab. XII; inf. pr. pass. rumpier: Afr. fr.

ruō -ere, ruī, rŭtum, toda ruitūrus in v stari jur. formuli rūta (et) caesa „izkopano in posekano“ (v tem glag. sta združena dva kor.: a) indoev. kor. *rēu- teči, hiteti, pasti; prim. lat. con-gruō, in-gruō, ruīna, gr. ἔχραον napadel sem, pritisnil sem, ζα-χρηής silno (močno) pritiskajoč; b) indoev. kor. *reu̯ā- riti, kopati, grebsti, ogrebati; prim. skr. rav-, ru- razbiti (v besedah rávat, rudhí, rāviṣam, rṓruvat), rutaḥ razbit, gr. ἐρυσίχϑων „zemljo razrivajoč“, sl. rijem, rujem, rilec, rov, lit. ráju, ráuti (iz)puliti, (iz)ruvati, rãvas cestni jarek, stvnem. rod = nem. Rodung krčenje, krčevina, nem. roden krčiti, trebiti, kopati, ruvati, reuten (iz)krčiti)

I. intr.

1. (pri)dirjati, (pri)dirjastiti, (pri)dreviti (se), (pri)hrumeti, (pri)dreti, (pri)vihrati, planiti, (pri)leteti, (pri)teči, (pri)hiteti; o osebah: id ne ferae quidem faciunt, ut ita ruant Ci., (sc. Pompeium) ruere nuntiant et iam iamque adesse Ci., legio sustinuit ruentes T., unā omnes ruere V., conversae ruunt acies V., quidam inermes ultro ruere ac se morti offerre T., ruebant laxatis habenis aurigae Cu.; izhodišče v abl.: eques pedesque certatim ruere portis L.; smer: huc turba ruebat V., in aquam caeci ruebant L., ruere in castra L., in ferrum V., in vulnera ac tela L., in proelium Fl., ad urbem L., ad portas T., per medios, per proelia V., per vias T.; pren. pogosto = biti naklonjen čemu, biti vdan čemu, biti nagnjen k čemu: ruere ad interitum voluntarium Ci., in exitium T., omnia in pecus ruere V., in arma L., Romae ruere in servitium consules T., ruere ad seditiones T., ruere crudelitatis odio in crudelitatem L., mutuis inter se odiis in bellum Iust., avide ad libertatem L., se in errores Gell., quo ruis? quibus periculis se obicis? Plin. iun., quo scelesti ruitis? H.; pesn. z inf.: Stat., Cl. idr., quo ruis imprudens dicere fata? Pr.; impers.: ut ferme fugiendo in media fata ruitur L. dreviš, se pahneš; metaf. o neživih subj.: venti ruunt V., unde ruunt voces Sibyllae V. privrevajo, donijo, ruunt de montibus amnes V. ali flumina per campos O., Rhenus ruit in Galliam T., pontus ruit ad terram V., ruit imber aethere toto V. se uliva, od tod tudi: ruit arduus aether V. nebo se izliva; o noči in dnevu: ruit Oceano nox V. hiti od Oceana sem, revoluta ruebat (je vzhajal, je nastajal, se je rojeval) dies noctem fugarat V.; toda: nox ruit V. ali sol ruit caelo Ap. in samo sol ruit Val. Fl. (od)hiti proč, zahaja, ruit imbriferum ver V. gine, mineva, izginja; occ. prenagliti se, prehite(va)ti, nepremišljeno (zaletavo) ravnati (delati), vihrati, hiteti v propast (propad, uničenje): Ter., Q. idr., nec ruere demens nec furere desinit Ci., non potuit … non in agendo ruere Ci., ruebant tenebris omniaque miscebant Ci., emptorem ali reum ruere pati Ci., L., non compescere ruentes T., cum cotidie rueret Ci., ruere in dicendo Ci. ep., in agendo Ci.

2. (dol) pasti (padati), strmoglavo pasti (padati), strmoglaviti (strmoglavljati), prepadati, (po)rušiti se, podreti (podirati) se, vdreti (vdirati) se, pogrezniti (pogrezati) se, (od)trgati se: Pl., Ter., Lucr., Val. Fl., Mart. idr., ruere illa non possunt, ut haec non eodem labefacta motu concidant Ci., ruunt templa deûm, aulaea H., saxum ruiturum (sc. Sisyphi) O.; preg.: caelum in se L., ruere omnia visa V. vesoljni svet, svetovje; metaf. (po)rušiti se, (z)rušiti se = propasti (propadati), doživeti (doživljati) zaton, (za)toniti: ruit alta a culmine Troia V. = urbs antiqua ruit V., ruens imperium H., res publica ruit Ci.; abs.: prospera … ruentia T. sreča … nesreča. —

II. trans.

1. vreči (metati), podreti (podirati), obaliti, (po)rušiti, (z)rušiti, poraziti (poražati), uničiti (uničevati), razbi(ja)ti: Pl., Ter. idr., naves (sc. vis venti) ruit Lucr., immanem malem volvuntque ruuntque V.; abs.: instat turbatque ruitque O.; occ.: cumulos harenae ruit V. ruši kupe, razbija grude; refl.: in praedam superne sese ruere Ap. zagnati se.

2. razri(va)ti, zri(va)ti, razrvati, vznemiriti (vznemirjati), (raz)buriti, (raz)burkati, vzburkati (vzburkavati), (vz)valoviti, dvigniti (dvigati, dvigovati), (iz)trgati: mare a sedibus imis V., (sc. tauri) terram ruebant Lucr., ruere spumas salis aere V. (s)peniti, (vz)peniti morje, atram nubem ad caelum V. dvigati (dvigovati) (kvišku) do neba; occ. zgrniti (zgrinjati), pobrati (pobirati) skupaj, (po)grabiti, (na)grabiti, (na)kopičiti: unde divitias aerisque ruam acervos H., ruere cinerem et confusa ossa focis V. Od tod pt. pf. kot jur. t.t. rūta et caesa in asindet. rūta caesa vse, kar je na nekem zemljišču izkopano in posekano, ne da bi bilo tudi obdelano, surova (nepredelana) snov, surovina: Icti., te, cum aedes venderes, ne in rutis quidem et caesis solium tibi paternum recepisse Ci., fundum vendere rutis caesis exceptis Ci.

russus 3 (iz *rudh-tos ali *rudh-sos; sor. z ruber; prim. stvnem. ros(a)mo, rost = nem. Rost rja, lit. raũsvas rdeč, rùsvas rdečerjav, rus, gr. ἔρευϑος = lat. rubor) rdeč (kot meso), rdečkast, rdečerjav, rjavkastordeč, rús: illi redemi russum Pl., fauces Enn. fr. ap. Ci., anus russum ad armillum Luc. fr., cristae Varr., vela Lucr., gingiva Cat., Cat. ap. Ap., sum figuli lusus russi persona Batavi Mart., „russus“ enim color et † „ruber“ † nihil a vocabulo „rufi“ dicuntur neque proprietates eius omnes declarant Gell., non enim haec sunt sola vocabula rufum colorem demonstrantia, quae tu modo dixisti, „russus“ et „ruber“, sed alia quoque habemus plura (sc. fulvus, flavus, rubidus, poeniceus, rutilus, luteus, spadix) Gell., color Macr., tunicae, vinum Vop.

Opomba: Obl. rusus najdemo pri Gell. v nekaterih rokopisih.

rūsticulus 3 (demin. k rūsticus)

1. na podeželju (kmetih, vasi) se nahajajoč, podeželski, kmečki (kmetski), selski, vaški; subst.
a) rūsticulus -ī, m preprost kmet (kmetovalec), dežel(j)an, podežel(j)an: non incautus Ci., rusticulus quidam Arn.
b) rūsticula -ae, f (sc. gallina) = gallina rustica léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica: Plin., Mart.

2. meton. nekoliko (rahlo = precej) okoren, neroden: libellus Mart., nomen Aus.

rūsticus 3, adv. -ē (rūs)

1. k podeželju (podeželskemu (selskemu) posestvu) sodeč, podeželski, kmečki, kmetski, selski, vaški, poljski (naspr. urbānus): Ter., O., V., Ph., Plin. idr., praedium N., Ci., hortus Plin. iun., rustica vita = res rusticae Ci. = res rustica Col. kmetijstvo, kmetovanje, homo rusticus Ci. poljedelec, kmet, mus rusticus et urbanus H. poljska in mestna miš, rustica gallina Varr., Col. léščarka, gozdni jereb, rdeča ali gozdna jerebica, rustice loqui Ci., Gell.; subst. rūsticus -ī, m
a) kmet, poljedelec, dežel(j)an, podežel(j)an, pl. rūsticī -ōrum, m kmetje, poljedelci, kmetovalci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Pl., H. idr., at ego agricola et rusticus Ci., fortes viri sed rustici et milites Ci.
b) poljedelec, naseljenec, obdelovalec (naspr. agricola posestnik): Ambr.

2. meton.
a) preprost: mores Ci., veritas Mart., simus hoc titulo rusticiore contenti Sen. ph.
b) kmečki (kmetski) = nebogljen, neroden, robat, štorast, okoren, neokreten, neotesan, zarobljen, neuglajen, surov: Pl., Q. idr., rustica vox et agrestis Ci., querela, carmen O., homines Ci., rusticus es, Corydon V., convicia rustica O., rustica facere, urgere Ci., rusticus toga … diffluit H., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V.; tudi: rusticus pudor O. neumestna, Venus rustica O. nedostopna; subst. α) rūsticus -ī, m kmetavz(ar), surovež, surovina, neotesanec, cepec, zarobljenec, robavs, štor, teleban, butec: iste rusticus O., ex nitido fit rusticus H. β) rūstica -ae, f surova kmetica, kmetavzarka, neotesanka, zarobljenka, telebanka, robavslja: Pl., O. idr.

rutilō -āre -āvī -ātum (rutilus)

1. intr. rdečkasto ali kot zlato se svetiti, rdečkasto ali kot zlato blesteti (se bleščati, lesketati se): iamque Auroram rutilare procul video Acc. fr. ap. Varr., arma rutilare vident V.; pt. pr. rutilāns -antis rdečkasto se blesteč (se bleščeč), kot zlato (zláto) se lesketajoč: arma T., color Plin., arva rutilantia sanguineo gyro Stat., rutilantior Ven.

2. trans. narediti (delati) rdečkasto, rdečkasto (po)barvati, (po)rdečiti: comae rutilatae L., rutilare capillos Plin., Suet., T., capillos cinere Val. Max., vellera Val. Fl.

rūtula -ae, f (demin. k rūta -ae) nežna rutica (ali nekaj (malce) rutice): volo mentam pusillam ita appellare ut „rutulam“: non licet Ci. ep.

Sabāōth, indecl. (hebr. beseda, gr. Σαβαώϑ) nebeška krdela, nebeške čete: PRUD. (ki meri Sabāōth in Săbăōth), dominus ali deus Sabaoth TERT.

Sābātē -ēs, f Sabáta, mesto v Etruriji ob istoimenem jezeru blizu Vejev (lacus Sabate, zdaj Lago di Bracciano): FEST., P. F. Od tod adj.

1. Sābātīnus 3 sabátski, sabatínski: ager COL., tribus L., lacus FRONT., COL.

2. Sābātius 3 sabátski: stagna SIL. (pesn.) = Sabatsko jezero ali jezero Sabata.

Sabāzius (Sebāzius), -iī, m (Σαβάζιος) Sabázij, traško-frigijsko božanstvo, ki so ga istovetili z Dionizom ali Bakhom, tudi vzdevek tega boga: CI. – Soobl. Sabādius -iī, m Sabádij: AP. in Sebādius -iī, m Sebádij: MACR. – Od tod Sabāzia -ōrum, n: CI. s soobl. Sebādia -ōrum, n: ARN. sabázije, sebádije = Sabázijev, Sebádijev (= Dionizov ali Bakhov) praznik.

2. Jupitrov vzdevek: VAL. MAX.