Franja

acervus -ī, m

1. kup: sarcinas in acervum conicere L., frumenta in acervis sunt C. žita je cele kupe, acervus frumenti Pl., H., Cu., acervus ex sui generis granis efficitur Ci. kup žita, ac. armorum C., aeris et auri H., farris, caesorum, morientum O., acervi pecuniae, nummorum, insepulti acervi civium Ci., caecus ac. (= chaos) O., stragis ali caedis (= caesorum) acervi V., acervus feralis Val. Fl. grmada.

2. pren.
a) obilica, množina: praeceptorum O., acervi scelerum Ci. nakopičeni zločini, officiorum negotiorumque Plin. iun.
b) occ. = sōrītēs (σωρείτης) verižni sklep = varljiv sklep, nastal po kopičenju razlogov: soritas hoc vocant, quia acervum efficiunt uno addito grano Ci., ratione ruentis acervi H.

acēscō -ere, acuī (incoh. glag. acēre) okisati, skisati se: Col., Plin., Tert., quodcumque infundis, acescit H.

Acesīnēs -is, m (Ἀκεσίνης) Akesin, reka v Pandžabu: Cu., Mel., Plin., Iust. — Soobl.
a) Acesīnus -ī, m Akesin, obenem tudi ime reke na Tavrskem (Krimskem) polotoku: Plin.
b) Agasīnus -ī, m Agasin: Mel. — Od tod adj. Acesīnus 3 akesinski: agmina Val. Fl.

acesis, acc. -im, f (gr. ἄκεσις) neke vrste bakrova zelenica, ki se je uporabljala kot zdravilo: Plin.

Acesta -ae, f (Ἀκέστη) Acesta, Akesta, staro ime mesta Segeste (zdaj Castellammare del Golfo): V., Sil., Serv.; preb. Acestēnsēs -ium, m: Ci., ali Acestaeī -ōrum, m: Plin. Aceščani, Akeščani.

Acestēs -ae, m Acest, Akest, sicilski kralj trojanskega rodu, heros eponymos in mitični ustanovitelj mesta Aceste (Akeste): V., O., Sil., Lact.

acētābulum (acītābulum) -ī, n (acētum)

1. posodica za kis: Isid.; potem posodica za tekočine sploh in posodica na splošno; npr. posodica za omako: Q., Ulp. (Dig.); pokrov nad kako jedjo: Petr.; rokohitrska kupica: Sen. ph.; tudi neko glasbilo: Cass.; poseb. kot mera za suhe snovi in tekočine = ¹/₄ hemine, po teži štiri atiške drahme: Ca., Cels., Plin.

2. pren. (zaradi podobnosti)
a) žabica kolka: Plin.
b) sesalka na lovkah mnogonožcev: Plin.
c) sesalna bradavica na rastlinskih korenikah: Plin.
č) popkovje smokve: Plin.

acētāria -ōrum, n (acētum) s kisom in oljem pripravljena jed, solata: Plin.

acētāscō -ere -āvī (-) (acētum) cikniti, skisati se: Ap. h.

acētum¹ -ī, n (subst. pt. pf. glag. acēscere)

1. vinski kis, sploh kis, ocet: acre H., saxa ardentia infuso aceto putrefacere L., mulsum ac. Plin. kisla medica; pri Rimljanih je bil znan egipč. kis: ac. Aegyptium Ci. ap. Non., Pharium Iuv., Niliacum Mart.; acetum = kisova tekočina: liquor ... sparso aceto concretus innatat T.

2. pren.
a) experiar, sitne aceto tibi cor acre in pectore Pl. ali ti je srce razdraženo od hudega srda.
b) posmeh, zajedljiv dovtip: ecquid habet is homo aceti in pectore? Pl., Italo perfusus aceto H.

acētum² -ī, n (gr. ἄκοιτον) deviški med, čista strd: Plin.

Achaemenēs -is, m (Ἀχαιμένης) Ahajmen, praded perzijske kraljevske rodbine, ded Kira st.: H. Od tod adj. Achaemenius 3 ahajmenski = perzijski, partski: costum H., urbes O., sagittae Pr.; patronim Achaemenidēs -ae, m (Ἀχαιμενίδης) Ahajmenid, potomec perzijske kraljevske rodbine: Plin.; tudi nom. propr. nekega Odisejevega tovariša: V., O.; subst. Achaemenis -idis, f ahajmenida, čarodejno indijsko zelišče jantarjeve barve: Plin.

Achaetus -ī, m Ahet, sicilska reka: Sil.

Achaeus -ī, m Ahaj, Ahej,

1. heros eponymos ahajskega ljudstva, Ksutov sin, Jonov brat.

2. lidijski kralj: O.

3. gr. dramatik, starejši Evripidov sodobnik: O.

Achaeus 3 (Ἀχαιός) ahajski: fines Lucr., sploh grški: oppida Stat.; v gr. obl. Achāïus 3 ahajski = grški: Achāïa castra V. Od tod subst. Achaeī -ōrum, m Ahajci, starejšim peloponeškim preb. pripadajoče ljudstvo: L.; apel. (po Hom.) = Grki sploh: Plin., Iuv. Ahajce je pognalo dor. preseljevanje v Malo Azijo, deloma na severno peloponeško obalo, ki se zato imenuje Achāia -ae, f, sc. terra (Ἀχαΐα) Ahaja: O., Pr., Plin. Od osvojitve Korinta (l. 146) je Achaia rim. provinca do Tesalije na severu: Ci., Plin. — Od tod

1. subst. Achaeī -ōrum, m Ahajci = preb. te pokrajine: Ci., tudi = gr. prebivalci ob črnem morju: O., Mel., Plin., in ahajski pračarji: fundae Samaeos cohibuerunt, ... adeo ut precarentur ex muris Achaeos L. — Achaeōrum portus Ahajska luka (ob črnem morju): L., Plin.; neka druga luka v Troadi: Mel., Plin.; Achaeōrum statio Ahajska vas, kraj v Trakiji ob Helespontu: Plin.; Achāïas -adis, f (Ἀχαϊάς sc. γυνή) Ahajka, ahajska ali gr. žen(sk)a: O.; Achāïs -idis in -idos, acc. pl. -idas, f (Ἀχαΐς sc. γυνή ali γῆ) Ahajka, ahajska žen(sk)a ali (pesn.) Ahaja, Grčija, ahajska ali grška dežela: O.

2. adj. Achāïcus 3 (Ἀχαϊκός) ahajski, grški: Ci., homines Ci. v Grčijo potujoči ljudje; Achāïus 3, pesn. = Achāïcus, ahajski, grški: V., O., Sil.; Achīvus 3 ahajski, grški: turba, tellus, castra O.; subst. m. pl. Achīvī -ōrum (pesn. gen. Achīvôm: Poeta ap. Ci., V. in Achīvûm: Val. Fl., Stat.) Ahajci, Grki pred Trojo: Ci. idr.; preg.: quidquid delirant reges, plectuntur Achivi H. = za nespametnost kraljev se pokori ljudstvo.

achantum -ī, n neko kadilo: P. Veg.

achanum -ī, n neka živinska bolezen: P. Veg.

acharis -ritis (gr. ἄχαρις) nehvaležen: Vulg.

Acharnae -ārum, f (Ἀχαρναί) Aharne, znameniti atiški trg: Stat. Od tod adj. Acharnānus 3 aharnanski, iz Aharen: is uxorem Acharnanam civem duxit N. (Themist. I, 2.). Subst. Acharne͡us -eī, m Aharnjan: Sen. tr.

acharnē (acarnē) -ēs, f, tudi acarna -ae, f riba morski volk: Luc., Plin.