Franja

citrum -ī, n (citrus 2.) citrovina, gost les, iz katerega so rezali tanek furnir: Ca. ap. Fest., Varr., Plin., Vell., Mart.

citrus -ī, f (gr. κέδρος)

1. citronovec: Pall., Serv.

2. afr. drevo citer, tuja, klek, iz njegovega gostovlaknatega lesa so izdelovali najfinejše pohištvo: Varr., Lucan., Sen. ph., Plin.

clābulāre -is, n (clābula = clāvula) velik odkrit popotni ali prevozni voz (za prevoz vojakov); stranice so bile narejene iz mreže in pletenine: Cod. Th. Od tod adj. clābulāris (clāvulāris) -e, ali clābulārius 3 na prevoznih vozovih: cursus clabularis Amm., cursus clabularius Cod. Th.

clāssis (st.lat. clāsis) -is, acc. -im, abl. -ī, pozneje (klas.) -em, -e (sor. z glag. calāre, clāmāre, torej classis = sklic, zlasti sklic vojske pod orožje; od tod met.)

1. oddelek, del, razred, poseb. (Servijev) državljanski razred: tum classes centuriasque Servius descripsit L. (I, 42, prim. tudi I, 43), prima classis vocatur (h glasovanju), deinde ut adsolet suffragia equitum, tum secunda classis vocatur Ci.; pren.: philosophi quintae classis Ci. najnižje vrste, zadnjega razreda, tutior at quanto merx est in classe secunda, Libertinorum dico H. (šalj.) družba druge vrste, classem ducere Q. prvi biti v šolskem razredu.

2. (star.) vojaški oddelek, kopenska vojska: Hortinae classes populique Latini V. Livijevo poročilo (IV, 34) o pomorski bitki pri Fidenah (!), sab. mestu med Rimom in Veji, sloni najbrž na znani zamenjavi pomenov classis „vojska na suhem“ in classis „ladjevje“.

3. oddelek ladjevja, mornarski oddelek, eskadra: Gell., cl. lemborum L. oddelek..., cl. LXX navium N. eskadra, sestoječa iz 70 ladij, cetera classis, quantum quaeque remis valuit, fugerunt L.; v pl.: Carthaginiensium gloriosissimae classes Ci., classibus hic locus (erat) V. tu so stali mornarski oddelki (Ahilovi, Odisejevi idr.); met. ladjevje, mornarica: classem aedificare Ci., C., classem ornare Ci. opremiti, oborožiti, classem facere C. (z)graditi, classem comparare Ci. pripraviti, classem appellere ad Delum Ci. z ladjevjem pristati, classe Chersonesum profectus N. po morju, nomina in classem dare L. prijaviti se k mornarici, classi pugnare L. na mokrem, na morju, me classe releget H. po morju, classi felicissime geruntur res L.

Clastidium -iī, n Klastidij, utrjeno anansko mesto južno od Pavije, kjer so Rimljani l. 222 premagali Kelte: Ci., N., L.

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

claustra -ōrum, n, poklas. tudi sg. claustrum (vulg. clōstrum, od koder izpos. v nem. Kloster, v sl. klošter) -ī, n (claudere)

1. zaklep, zapiralo, zapah, zatik, ključavnica; v sg.: Petr., Ap., v obl. clostrum: Sen. ph.; v pl.: Val. Max., Petr. idr., claves cum clostris Ca., claustra portarum L., V., O., ianuae Cat., claustra revellere Ci., laxare V., relaxare O., rumpere claustra manu V., cl. pandere Cat., reserare Sil., sub signo claustrisque rei publ. positum vectigal Ci. pod ključ in zaklep, claustra aerarii T., aliquem intra claustra tenere H. pod ključem; pren. zagrada, zavore, vezi, okovi, ovire: Val. Max., Vell., cum vero ego claustra ista nobilitatis refregissem Ci., animus vitai claustra coërcens Lucr., animusque... amat spatiis obstantia rumpere claustra H., servitutis humanae claustra perrumpere Sen. ph., refractis pudoris et reverentiae claustris Plin. iun., custodi claustra oris tui Vulg.

2. kako zapiralo
a) zapornica, zavorna veriga, jez: eo minoris momenti ea claustra esse L., Lucrino addita claustra V., (portui) claustrum obicere Cu. zavorno verigo spredaj razpeti, claustra portūs Cu. zaprt vhod.
b) pokrov, loputa ali zaklop(nica) nad kako odprtino: quasi claustra quaedam mobilia Gell.
c) sklepni žebelj na kakem vojnem stroju: claustrum reserat malleo forti perculsum Amm.
č) voj. obkop, obkop in nasip: suis claustris impeditos turbant T., claustra contrahere T. oklepajočo obkopno črto.

3. zapirajoči predmet, poseb. kraj
a) ograda, obor, kletka, zlasti velika železna (za zveri), zapor: diu claustris retentae ferae L., raro unus aut alter de multis milibus claustra patitur Col. ostane dolgo (dalj časa) živ v kletki (zaporu), domitae fractaeque claustris ferae Plin. iun., leo... in claustra reverti solitus Stat.; pren.: venti circum claustra fremmunt V. okrog zapora v pečinah, okrog oklepajočih pečin, enotuerunt quidam tui versus et invito te claustra sua refregerunt Plin. iun. so prišli (iz svojega zapora) med svet.
b) vrata, zid, stena: intra unum claustrum reservari Eutr.; v pl.: Thebarum claustra Stat., ferrea cl. Mart. vratnice, cl. Daedalea (= labirint) Sen. tr., cl. undae Sil. zapirajoča voda.
c) tesen klanec, ozek prelaz, ozek prehod ali dohod: claustra montium T., claustra maris Sil. ozek dohod k morju, augusti claustra Pelori V. (o sicilski morski ožini).
č) voj. vse, kar brani ali preprečuje dohod do kakega kraja α) pregraja, branišče, (vojaški) tabor, zaklon, „ključ“ do česa: ripa Tanais claustrum... perdomitorum Cu., tunc claustrum pelagi cepit, Pharon Lucan.; v pl.: claustra loci, locorum Ci., Aegypti L., Corinthus, cl. Peloponnesi Vell., in Alpes, id est claustra Italiae Fl., coloniae velut claustra ad cohibendos Galliae tumultus oppositae L., Aegyptus, cl. annonae T. ključ dovoza. β) obmejna trdnjava: Elephantine, claustra olim Rom. imperii T.

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

Clearchus -ī, m (Κλέαρχος) Klearh,

1. špart. vojskovodja: Front.

2. tiran v Pontski Herakleji: Iust.

3. peripatetik iz Solov (Soli), eden izmed najučenejših in najizvrstnejših Aristotelovih učencev, napisal je mnogo filozofskih (in menda tudi zgodovinskih) del; ohranjeni so le odlomki: Gell.

clepsydra -ae, f (gr.κλεψύδρα) vodna ura, klepsidra (podobna peščenim uram), posoda s sitastim dnom, skozi katero se je po kapljah precejala voda. Scipion Nazika jo je prinesel z Grškega v Rim, kjer so z njo pri sodnih razpravah, govorih in govornih vajah merili za govor določeni čas, v vojaških taborih pa razdelitev nočnih straž (vigiliae); pozneje tudi v zasebnih hišah: Sen. ph., Plin., Plin. iun. idr.; od tod: cras ergo ad clepsydram (sc. dicemus) Ci. po vodni uri, ad clepsydram latrare Ci., binas (septem itd.) clepsydras petere Mart., Plin. iun. izprositi si dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) časa za govor, dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) hoteti govoriti, binas (septem itd.) clepsydras dare Mart., Plin. iun. dovoliti (komu) dve uri (sedem itd. ur) govoriti (dve klepsidri sta približno 24 minut).

cliēns (st.lat. cluēns) -entis, gen. pl. -tium (-tum Pl., H., Sen. ph., Macr.), m

1. (v Rimu) branjenec, varovanec, klient. Vsak patricijski rod (gens) je imel svoje kliente; ti so bili v najstarejših časih polsvobodnjaki, izšli iz podvrženih staroselcev, ki so izgubili z drugimi državljanskimi pravicami tudi lastninsko pravico in v svojih zadevah niso smeli nastopati pred sodiščem. Starosta rodu je moral svojim varovancem kot njihov zavetnik (patrōnus) povsod pomagati z besedo in dejanjem ter jih zlasti zastopati pred sodiščem. Zato pa je bil varovanec dolžan s svojim zavetnikom in tudi za njega prijeti za orožje ter prispevati k raznim njegovim stroškom (če je bilo npr. treba zavetnikovo hčer oskrbeti z balo, z odkupom rešiti zavetnika ali kakega njegovega soplemenitnika iz vojnega ujetništva in v drugih težavnih položajih). Zavetnik in klient se nista smela tožiti, niti drug proti drugemu pričati pred sodiščem. To pravno razmerje je bilo pod verskim varstvom: patronus si cluenti fraudem fecerit, sacer esto Tab. XII ap. Serv., testimonium adversus clientem nemo dicit Ca. ap. Gell., Mallius Glaucia quidam,... cliens et familiaris istius T. Rosci Ci., deserere clientes C. ap. Gell., adesse clientibus Suet., equites illos, Cn. Pompei veteres fidosque clientīs, voluntate eius Pisonem aggressos S., accitis domum... clientibus L., si clientum longa negotia diiudicatā lite relinqueret H., qui modo patronus, nunc cupit esse cliens O. Varovanci so se polagoma porazgubili med plebejce in so bili odtlej le reveži, plebejci, ki so služili svojemu zavetniku tako, da so se mu vsako jutro poklanjali (salutatio) in ga spremljali na forum ali na Martovo polje, za kar so dobivali od njega denar in hrano. — Tudi cele občine, province, celo narodi, so si izbirali svoje zavetnike ter so se imenovali njihovi klienti: Segestani, clientes tui Ci., Syracusani, istius clientes Ci.

2. pren. (izven rim. ozemlja) branjenec, varovanec, fevdnik, vazal, podanik: Orgetorix... omnes clientes obaeratosque suos... eodem coëgit C., Nabdalsa... dicit, quae ipse paravisset facere, perfidiā clientis sui praeventa S., ille (Bessus) cum clientum manu... novas copias... contrahebat Cu., ereptus Segestes magna cum propinquorum et clientium manu T.; o celih narodih: cum his (Germanis) Haeduos eorumque clientes... armis contendisse C., Eburones, Nervii, Aduatuci atque horum omnium socii et clientes C.; pesn.: cliens Bacchi H. (o pesniku) varovanec.

clipeus, star. clupeus, -ī, m, redkeje (neklas.) clipeum (clupeum, napačno clypeum) -ī, n

1. okrogel ščit iz medi ali z medjo okovan (prim. parma, scūtum): gestandus peregre clipeus Pl., (Epaminondas) quaesivit, salvusne esset clipeus Ci., cum maximis clipeis... uterentur N., arma clupeus sarisaeque illis L., nec clipei currusve sonant V., bella movet clipeus O., arma his imperata galea, clipeum, ocreae, lorica, omnia ex aere L., clipeum ingens V., clupeus rotundus est et ex aere Plin.; preg.: clipeum post vulnera sumere O. = kaj prepozno storiti; pren. ščit = zaščita, zaščitnik: Cl.

2. pren. (o ščitastih stvareh)
a) (nebesni) svod: in altisono caeli clipeo Enn. ap. Varr.
b) sončna obla: ipse dei clipeus... mane rubet O.
c) ščitast, okrogel izpodnebnik, ščitast meteor: Sen. ph., Plin.
č) na ščitasti plošči vrezano doprsje, poprsje, medaljon: Plin. (z obl. clupeus), Dig., clipeum argenteum... cum imagine Barcini Hasdrubalis L., clipea inaurata L., decretus est ei clipeus aureus Suet., clipeus auro et magnitudine insignis T.
d) okrogla kovinska plošča, ki so jo spuščali v kurišče: Vitr.

Cloācīna (Cluācīna) -ae, f (cloāca, cluāca iz cluere čistiti) Očiščevalka, Venerin priimek, ker so stale njene podobe tam, kjer so se Rimljani in Sabinci očiščevali z mirtovimi vejami, potem ko so odložili orožje (v vojni zaradi ugrabitve Sabink): Pl., Min., ad Cloacinae (sc. aedem) L., Venus Cluacina Plin., dea Cloacina Cypr., Prud., Cloacinae simulacrum, in cloaca maxima repertum Lact.; v pl.: Tert.

cnēcos -ī, f (gr. κνῆκος) divji žafran, rastl., ki so jo rabili za sirilo: Col., Plin.

coccum -ī, n (gr. κόκκος)

1. škrlatnica, žuželka, ki živi na hrastu (imenovanem po njej Quercus coccifera, Linn. = škrlatni hrast, divja komorika); s to žuželko so škrlatili: Plin.; met.
a) iz škrlatnice pridobivana temno rdeča barva, škrlat: cocco tincta vestis H., has eius (roboris) dotes ilex solo provocat cocco Plin., cocco rubere Mart.
b) škrlatna nit: Suet.
c) škrlatno oblačilo: Sil., Fr.

2. coccum Cnidium, gl. Cnidus.

cochlear (coclear) -āris, n (iz *coc[h]leāli: coc[h]lea I. 1.)

1. žlica, s katere koničastim koncem so snemali polže iz lupin, s širšim in izvotljenim koncem pa so jedli jajca in druge mehke jedi: Cels., Col., Plin., Petr.

2. jedilna žlica kot mera za tekočine, poseb. v zdravilstvu: Col., Plin. — Soobl. Coc(h)leāre -is, n: Mart.

cōdex, star. caudex, -icis, m (cūdere)

1. drevesno deblo, panj: Col., codice misso, quem vix iuga bina moverent O., caudicibus sectis truditur e sicco ligno radix V.; occ. klada, v katero so dajali sužnje: Pl., Pr., Iuv.; kot psovka štor, klada: codex, non mulier Petr.

2. met. bukve (ker so starodavniki sprva pisali na lesene tablice, prevlečene z voskom), knjiga, zvezek, spis, zapisnica: L. Piso multos codices implevit earum rerum, in quibus... Ci., plurium tabularum contextus caudex apud antiquos vocatur Sen. ph., testamentum duobus codicibus scriptum Suet. napisana v dveh knjigah, codices membranei vel chartacei vel etiam eborei Icti., ad Iudaeorum codices provocare Aug. = sveto pismo stare zaveze, ut in Latinis codicibus habemus Hier.; occ.
a) priročna knjiga za račune, glavna knjiga, knjiga dohodkov in stroškov: in codicem acceptum et expensum referri debuit Ci., in codicis extrema cera nomen in litura fecit Ci. na zadnji plošči je zapisal postavko.
b) sveto pismo: tenenti (tibi) codicem somnus obrepat Hier.

cōdicillāris -e (cōdicillī) s cesarskim osebnim pismom (kabinetnim pismom) imenovan: pontificatus codicillares Lamp. naslovni pontifiki = pontifiki, ki so imeli le naslov in čin, ne pa dejanske pontifiške službe.

coëmptiō -ōnis, f (coëmere)

1. nakupovanje, pokup: frumentaria Cod. Th., Iudaicorum mancipiorum Vulg.; kot monopol: Boet.

2. occ.
a) kupni zakon, ena izmed treh oblik strogega rim. zakona: žena se proda pred petimi pričami v moževo oblast (in manum): Varr., G., Boet., ingenua fuit, in manum convenerat coëmptione Ci.
b) navidezni (kupni) zakon, sklenjen nav. s kakim starcem brez otrok. V tak zakon so stopale rim. žene, kadar so hotele postati samostojne in se tako odtegniti varstvu (tutela) sorodnikov; zakon se je lahko razdrl s tem, da je bila žena odpuščena iz moževe oblasti (gl. manūmissiō): G., senes ad coemptiones faciendas reperti sunt Ci.

coeō -īre -iī (redko -īvī; pogosto sinkop. coīsse, coīssem, coīstī, coīstis idr.) -itūrus

1. skupaj iti, sniti se, shajati se, sestajati se, zb(i)rati se: milia crabronum coëunt O., cum frequentes coissent Cu., coëunt certis diebus T. Kje? Capuae L., in cuius templo coiretur Suet. Kam? Pharsaliam Cat., in (ad) regiam Cu., quo populus coibat H., locus, in quem coibatur T. kjer so se navadno shajali. Od kod? undique collecti coëunt Martemque fatigant V.

2. sovražno se sest(aj)ati, skupaj udariti (udarjati), skupaj trčiti, spopasti (spopadati) se, spoprije(ma)ti se: inter se coisse viros et cernere ferro V., trepidae inter se coëunt (apes) V., manus coit in unum (proti enemu) V., cetera turba coit O., iam agmina coibant Cu.

3. skupaj stopiti (stopati), združiti (združevati) se, zediniti (zedinjati) se, zvezati se: coëat par iungaturque pari H., binaque cum populis regna coisse suis O., c. ad praestanda iusta Cu.; poseb. politično združiti se, zvezati se: duodecim adulescentuli coierunt N., in amicitiam coëunt V. stopijo v prijateljsko zvezo, gener atque socer coëant V., c. in societatem T.; pesn.: dextrae coëunt in foedera V. podajo si roke v zvezo; cum hoc tu coire ausus es, ut... Ci., se neque cum quoquam de ea re collocuturum neque coiturum N.; od tod occ. trans., toda le v zvezi s societatem = zvezo skleniti (sklepati) (acc. kot smer): si nullam societatem neque sceleris neque praemii cum homine alio coieras Ci., utinam... cum Caesare societatem numquam... coisses Ci.; (le enkrat) pass.: societas coitur Ci. se sklene.

4. voj. združiti se, zb(i)rati se, (s)koncentrirati se: reliqui coëunt inter se C., neque se conglobandi coëundique in unum datur spatium L., coire ad sonitum vocis Cu.

5. zakonsko zvezo skleniti (sklepati), v zakon stopiti (stopati): Q., conubio cum primoribus suae gentis Cu., nuptiis cum captiva Cu., coëuntium pignus Cu. zaročencev; occ. (evfem.) telesno (z)družiti se, spojiti (spajati) se, (o živalih) goniti se, pariti se, (o ptičih) pariti se, jariti se: liberos cum hospitibus stupro coire Cu., c. cum viro, cum aliena uxore Q., pecus coit O., cum pare quaeque suo coëunt volucresque feraeque O.; pesn. z dat.: privigno videar coitura noverca O.

6. pren. (o stvareh)
a) zb(i)rati se, zli(va)ti se: coit in praecordia sanguis V. se steka k srcu, humor intus coit Cels., amnes in artius coëunt Cu., coëuntibus aquis ex superiore fastigio in vallem Cu.
b) zbliž(ev)ati se, strniti (strnjevati) se, sklopiti (sklapljati) se: coëunt inter se capita V. oba konca (glavici) loka se zbližujeta, tako tudi: coëunt cornua O.; c. in unum globum Lucr. zgručiti se, v gručo se zbrati, in artum coëuntibus ripis Cu.; od tod tudi o abstr.: non possunt ullis ista coire modis O. se ne dajo združiti; pesn. z dat.: ut placidis coëant immitia H.; occ. (o telesnih delih, ranah): zapreti (zapirati) se, skleniti (sklepati) se: arteria incisa neque coit neque sanescit Cels. se ne sklene niti ne zaceli, si palpebrae dormientis non coëunt Cels., nondum coëuntia rumpam vulnera O.; od tod pren.: male sarta gratia nequiquam coit H.
c) zgostiti (zgoščati) se, strditi (strjevati) se, zakrkniti: lac coit Varr. se sesiri, se sesede, coit formidine sanguis V. zakrkne, mentiar, an coëat duratus frigore pontus O. zamrzne, skrepeni, simul coquuntur mel, galbanum; ubi autem coierunt... Cels.