Franja

dux, ducis, m f (dūcere)

1. vodnik, voditelj (kot kažipot), vodnica, voditeljica: locorum L. po krajih, itineris, viae Cu. na poti; pren. vodja, vodnik, vodnica, napeljevalec, napeljevalka k čemu, v slabem pomenu kolovodja: d. consilii, impietatis, seditionis Ci., quasi dux consequentis molestiae Ci. predhodnica, diis ducibus Ci. pod vodstvom bogov, magistrā ac duce naturā Ci. narava kot učiteljica in vodnica, quia sequantur … naturam optimam bene vivendi ducem Ci., ad rem gerendam rationem habere ducem Ci., dux femina facti V., ducibus Camenis O.

2. occ.
a) vodnik pri živalih: (taurus) d. armenti O., (aries ali taurus) d. gregis O., (aries) d. lanigeri pecoris O., aries dux Pr., sues duces Plin.; (o stvareh): lino duce Pr.
b) vodnik, vodnica = načelnik, načelnica, predstojnik, predstojnica: (Iuppiter) d. superûm V. glavar, dux regit examen H., Cloelia virgo dux agminis virginum L.; poseb. voj. = vojskovodja, poveljnik: praedonum d. Ci., dux praefectusque classis Ci., exercitus sine duce Ci., relicta ab duce classis Ci., Divico … , qui bello Cassiano dux Helvetiorum fuerat C., duce Boduognato, qui summam imperii tenebat C., summus d. N. vrhovni poveljnik, illo (sc. Pausaniā) duce Mardonius … fugatus est N., dux alaribus cohortibus L., quod victoris populi adversus victos dux esset L., Teucro duce et auspice Teucro H., maximus latronum dux Val. Max., quod … dux (podpoveljnik) imperatorem … prodidisset T.; fem.: dux Amazonum Mel.
c) pesn. knez, vladar, cesar: O., tanti maiestas ducis Ph.

Dȳmae -ārum, f Dime (fem. pl.), obmorsko mesto v zahodni Ahaji: L. Od tod adj. Dȳmaeus 3 dimski: ager L.; subst. Dȳmaeī -ōrum, m Dimci, preb. Dim: Ci. ep., L.

dynastēs -ae, m (gr. δυνάστης) oblastnik, vladar, vazalni knez (lat. regulus), gospodar majhne (negrške) dežele, v kateri naziv kralj ni bil dovoljen: Ter. (z abl. dynastā), ceteri reges, tetrarchae dynastaeque Ci., regibus omnibus et dynastis et tetrarchis C., Thuys, dynastes Paphlagoniae N., ab regibus ac dynastis N. in od njim podložnih vazalnih knezov; pren. državni prvak, veljak, velmož: Ci. (Ep. ad Attic. II, 9, 1).

Dyrr(h)achium in Durrachium -iī, n (Δυῤῥάχιον) Dirahij, Durahij, mesto v grški Iliriji, prej Epidamnus (Ἐπίδαμνος, zdaj Durrës, Drač). Iz durahijskega pristanišča so starodavniki potovali v Brundizij: Ci. ep., C., L. idr. — Od tod subst. Dyrr(h)achīnī -ōrum, m (Δυῤῥαχηνοί) Dirahijci, preb. Dirahija: Paul. (Dig.).

Dyscelados -ī, f (Δυσκέλαδος) Diskelad, otok v Jadranskem morju: Mel.

dysenteria (dysinteria) -ae, f (gr. δυσεντερία) bolečina v črevesju pri driski, griža, disenterija: Plin., Cael., Vulg., Isid.

ealē, -ēs, f eala, neka divja zver v Etiopiji: Plin.

Ebora -ae, f

1. Ebora, mesto v Luzitaniji: Mel., Plin.

2. trdnjava v Tarakonski Hispaniji: Mel.

3. mesto v betski Hispaniji: Plin.

Eborācum -ī, n Eborak, glav. mesto Brigantov v Britaniji (zdaj York): Eutr.

ēbrius 3 (naspr. sōbrius; gl. to geslo)

1. napojen, nasičen, obilen: facite cenam mihi ut ebria sit Pl., saturitate saepe ego exii ebrius Pl., cum tu satura atque ebria eris Ter.

2. pijan, vinjen: Pl., Pr., Q., Fufius ebrius H., anus ebria O., Deiotarum quisquam ebrium vidit? Ci., servos ebrios facere Ci. upijaniti; subst. masc.: domus erat plena ebriorum Ci. pijanih ljudi; pesn. tudi o stvareh: verba Tib. v pijanosti izrečene, prostodušne, signa Pr., vestigia Pr., gradus Sen. tr., nox ali bruma Mart. v kateri se mnogo pije; pren. pijan, opojèn (npr. od sreče, ljubezni): regina fortuna dulci ebria H., dulcis pueri ebrii ocelli Cat., curis Lucr. od skrbi omamljen, ebrius iam sanguine civium Plin.

ēbulliō -īre -īvī (-iī) (ē in bulla)

1. intr. izkipe(va)ti (v pravem in prenesenem pomenu): Sen. ph., Pers., Ap., Tert.

2. trans. pren.
a) ustiti se s čim, hvalisati se s čim, bahati se s čim: dixerit hoc Epicurus … quod quidem solet ebullire Ci., virtutes eb. Ci.
b) animam ebullire Petr., Sen. ph. dušo izdihniti, umreti; abs.: o si ebulliat patruus Pers.

Eburīnī -ōrum, m Eburini, narod v Spodnji Italiji: Plin. Od tod Eburīna iuga Eburinske višave: S. fr.

Eburōnēs -um, m Eburoni, ljudstvo v Galiji med Lutihom in Ahenom: C., Plin.

Ecbatana -ōrum, n (τὰ Ἐκβάτανα) Ekbatane,

1. glav. medijsko mesto: Cu., Plin., T. — Soobl. Ecbatana -ae, f Ekbatana: Luc. ap. Non., Ecbatanaē -ārum, f Ekbatane: Ap.

2. mesto v Perziji: Plin.

3. mesto v Siriji: Plin.

ēchēa -ōrum, n (gr. ἠχεῖα) zvočila, priprave za ojačenje zvoka v gledališču: Vitr.

echidna -ae, f (gr. ἔχιδνα) kača (poseb. kot pridevek Furij): tumidisque afflavit echidnis e tribus una soror O.; poseb. Lernaea echidna O. lernajska kača, ki jo je ubil Herakles. — Od tod pooseb. Echidna -ae, f Ehidna, pošast v podzemlju, pol ženska pol kača, mati Sfinge, Himere, Kerbera in lernajske kače: virus Echidnae O.; adj. Echidnēus, bolje Echidnaeus 3 (Ἐχιδναῖος) Ehidnin: Echidnaea canis = Kerber O.

Echīnadēs -um, acc. -as, f (Ἐχινάδες, sc. νῆσοι „Ježevci“) Ehinadi, otočje v Jonskem morju ob Ahelojevem izlivu: O., Mel., Plin.

Echīnus (Echīnos) -ī, f (Ἐχῖνος) Ehin,

1. mesto v tesalski Ftiotidi: L., Mel., Plin.

2. mesto v Akarnaniji: Plin.

Echymnia -ae, f Ehimnija, mesto v Makedoniji: Mel.