Franja

palaestra -ae, f (gr. παλαίστρα)

1. borilnica, borišče, telovadnica: Pl., Varr., V., Cat., Mercurium (kip) in privatā palaestrā posuit Ci., palaestrā uti N. v borilnico zahajati, p. nitida, uncta O. (enalaga, ker so si nagi borilci mazali telesa z oljem); metaf. vadišče, šola za govorništvo: Ci. (De orat. 1, 98 ); šalj. o kurbišču (javni hiši): Pl., Tert.

2. meton. borjenje, borba, boriteljska (rokoborska) umetnost (spretnost), rokoborba, telovadba: periculum facere in palaestra Ter., ephebus palaestrae dare operam coepit N., discere palaestram Ci., palaestrae peritus Q.

3. metaf.
a) vaja, veščina, šola, umetnost: adiuvat palaestram = histrionem Ci., Phalereus non tam armis institutus, sed palaestrā Ci. ne po sodni praksi, ampak šolsko izobražen, habuit vires agrestes ille quidem atque horridas sine nitore ac palaestra Ci., nitidum genus verborum, sed palaestrae magis et olei quam huius civilis turbae ac fori Ci., in quo non motus hic habeat palaestram quandam Ci. se ne kaže šolanost, habuit vires agrestes ille quidem atque horridas, sine nitore ac palaestrā Ci. brez izpiljenosti in šolanosti, numerus … quasi quandam palaestram et extrema lineamenta orationi attulit Ci. določen umetniški pečat.
b) umetnost = umetno dejanje, umetni obrat, umetnija, trik: utemur eā palaestrā Ci. ep.

palam (indoev. kor. *pelā- razprostreti (razprostirati); prim. lat. plautus, planus, planta, plaga, palma, sl. polje, stvnem. feld, nem. Feld)

I. adv.

1. vpričo ljudi, očitno, javno: Pl., T., Suet. idr., aperte ac palam O., palam ante oculos omnium Ci., luce palam est occisus Ci., arma palam comportabantur Ci., non occulte, sed palam Ci., clam et palam coeptus obviam ire L.

2. obče, splošno znano, vsem znano: res est palam Pl., palam est Pl., Ter. vsakdo ve, vsi vedo, palam facere N. naznaniti, razglasiti, testamentum palam facere Ci., palam fieri (z ACI) razvedeti, razglasiti se, palam factum est occidisse rem publicam Ci., de morte ut palam factum est N.; tako tudi evfem. palam facere de aliquo naznaniti, razglasiti smrt koga, in palam fit de aliquo izve, razve se o smrti koga, sporočijo smrt koga: Suet., simul de se ac de re publicā palam facere Sen. ph. hkrati sebi in državi odpovedati življenje, odpovedati se sebi in državi, dvigniti roke nad sabo in nad državo.

3. neprikrito, brez prikrivanja, naravnost: Suet., mortem palam praedicere Ci., cum hoc modo accusas, nonne hoc palam dicis? Ci., palam bellum tractare T.

4. očitno: palam mentiri Pl., palam proferre Ci., sententiae palam falsae Q., cetera palam vana T.

5. pri ljudeh = po mnenju občinstva, po mnenju ljudi (množic), v očeh ljudi: habes uxorem sine malā famā palam Ter. —

II. praep. z abl. (= coram) vpričo: me palam O., palam omnibus L., ubi haec severus te palam laudaveram H., palam senatu Aur.

Palātīnus 3 (Palātium)

1. k Palatínu (Paláciju) sodeč, palatínski: collis O. palatinski grič, Palatin, Apollo H. palatinski Apolon (ker je imel na Palatinu svetišče z veliko knjižnico), aves O. palatinske ptice (ki jih je Romul videl na Palatinu), ludi Suet. palatinske igre (ki jih je Livija vpeljala na čast Avgustu in so jih vsako leto obhajali na Palatinu), Palatina tribus in kot subst. Palātīna -ae, f (sc. tribus) palatínski okraj, palatínska tribus: Varr., Ci., L., P. F., Plin., Aur., L. epit.

2. k cesarski palači na Palatinu sodeč, cesarski: domus Suet., laurus O. pred cesarsko palačo; subst. Palātīnī -ōrum, m „palatínci“, cesarski dvorjani, cesarski dvor: Lamp.

Palīcus -ī, m Palík: O., V.; nav. pl. Palīcī -ōrum, m Palíka, dvojčka, Jupitrova sinova, kot heroja čaščena v sicilskem mestu Palika (Palīca, Παλική) nedaleč od Sirakuz z istoimenskim jezerom, ki je znano po vročih žveplenih vrelcih: Macr., stagna Palici O., stagna Palicorum O.

palimpsēstos -ī, m (gr. παλίμψηστος) palimpsést = znova spraskan (ostrgan) pergament, s katerega so z votličem spraskali prvotno besedilo, da je bil znova uporaben za pisanje: Cat., Ci. ep.

Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)

1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.

2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.

Pallēnē -ēs, f (Παλλήνη) Paléna, zahodni rt polotoka Halkidika z istoimen(sk)im mestom: L., O., Mel., Plin.; od tod adj.

1. Pallēnēnsis -e palénski: ager L., isthmus Plin.

2. Pallēnaeus 3 palénski: fulmina Luc., triumphos Stat.

palleō -ēre -uī (osnovna *palu̯o-, *polu̯o- bled, siv, rumenkast; prim. skr. palita- siv od starosti, gr. πολιός siv, πελιός ali πελός sivočrn, umazan, πέλειος črnkast, πέλεια ali πελειάς divji golob, lat. pallidus, pallor, pullus, palumbes, sl. plav, hr. plâv = pallidus, stvnem. falo rumen)

1. bled, plàv biti, bledeti, pesn. tudi svetlozelen, zelenkast ali rumenkast biti: Pers., Iuv., Mart., apparet esse commotum, sudat pallet Ci., pallent amisso sanguine venae O., pallebant ora metu O.

2. metaf.
a) barvo spremeniti (spreminjati), menja(va)ti, zamenja(va)ti, barvo izgubiti (izgubljati), (o)bledeti, poblede(va)ti, neprijetne barve biti: Mart., Lucan., Sil., iam sidera pallent vicino turbata die Stat., fastigia pallebant musco O., pallet Aurora venenis nostris O., ne vitio caeli palleat aegra seges O., obscura caelo labitur phoebi soror tristisque mundus nubilo pallet die Sen. tr. je temen; z acc.: multos colores p. Pr. pogosto spremeniti (spreminjati) barvo, preblede(va)ti.
b) zaradi kake strasti bled biti, (pre)bledeti, medleti, bolehati za čim, bolan biti zaradi česa: quisquis ambitione malā at argenti pallet amore H., viso si palles, improbe, nummo Pers.; abs.: corpora ignavia pallentia Sen. rh.; v dobrem pomenu (o pridno učečih se): vigilandum, durandum, enitendum, pallendum est Q.; od tod z acc.: iratum Eupollidem palles Pers. blediš, ko bereš Evpolida; z dat.: tunc utile multis pallere Iuv.

3. meton. v strahu biti, bati se, plašiti se, tesno biti komu pri srcu, tesniti koga kaj: sub iudice palles Pers., ad omnia fulgura p. Iuv.; z acc.: palluit audax pontum H. se je bal morja; z dat.: pallet pater pueris H. se boji za otroke. — Od tod adj. pt. pr. pallēns -entis

1. bled, bledikav, obléden, prstén: ora V., pallentes terrore puellae O.; poseb. v podzemlju: Lucan., Sen. tr., umbrae Erebi V., umbrae Sil., undae Tib., animae V.

2. pesn. plàv (pláv), rumen(kast), rumenozelen, bledozelen, medlozelen, umazanorumen: arva auro pallentia O., violae, herbae, olivae V., lupini O., sol pallentes iungit equos Tib. (ob sončnem mrku), toga mortui tribulis Mart., gemma Plin., taurus ferrugine pallens Val. Fl., Phoebe pallens Cl. = mesec.

3. meton. (pesn.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: morbi V., philtra O., fama T., curae Mart., mores Pers., oscula Val. Fl.

palūdāmentum -ī, n (*paluda vojaški plašč (domnevno) iz palla) vojaški (bojni) plašč, poveljniški plašč (gr. χλαμύς): Varr., Plin., Suet., Gell., Ap., Fl., Macr., Aur., Val. Max., Iust., Amm., cognito sponsi paludamento L., paludamento circum laevum brachium intorta L., ipse Claudius insigni paludamento praesidere T., omnia enim militaria ornamenta paludamenta dici Fest.; meton. vrhovno poveljstvo v vojni: Plin. iun.; tudi = vojna: togam paludamento mutavit S. fr. mir z vojno.

Pān, Pānis in Pānos, acc. le Pāna, m (Πάν) Pán, Merkurjev ali Jupitrov sin, poseb. v Arkadiji čaščen gozdni in pašni bog, varuh krotkih in divjih čred, zaščitnik lovcev in pastirjev, iznajditelj siringe, kot gozdni bog strah popotnikov, upodabljan z rogovi, repom in kozlovskimi nogami: Ci., V., O., Lucr., Sil., Val. Fl., Macr., Hyg. idr. — Pl. Pānes -um Páni, o Panu podobnih gozdnih in poljskih božanstvih: Col. poet., Mel., Sid., pinu praecincti cornua Panes O.

Panaetius -iī, m (Παναίτιος) Panájtij, stoik z otoka Rodos, prijatelj Scipiona mlajšega, roj. l. 185, umrl l. 112: Ci., H., Vell.

pancration¹ (pancratium) -iī, n (gr. παγκράτιον) „vesoljna borba“, dvojna borba = boj v paru, pankrátion, telovadna vaja, ki je združevala rokoborbo (lucta) z bojem s pestmi (pugilatus): Pr., Plin., Sen. ph., Hyg., Aug.

Pandōra -ae, f (Πανδώρα) Pandóra, prva žena, ki jo je Vulkan po Jupitrovem ukazu ustvaril iz zemlje; bog jo je obdaril z vsemi prednostmi in jo dal v zakon Epimeteju: Plin., Hyg., Tert.

pandus 3 (pandere) vdrt, vbokel, upognjen, ukrivljen: Mart., Q., Vitr. idr., lances V. votle, carinae V., cornua O. (vbokli upogib je med rogovoma, ki si jih moramo zamisliti kot celoto), iuga O., naris O. potlačen, asellus O. z upognjenim hrbtom, delphini O. z vzbočenim hrbtom, suspiciens pandos autumni pondere ramos O. šibeče se veje; kot priimek Pandus -i, m Pánd =„Upognjenec“, npr. Latinius Pandus T.

Pangaeus -ī, m (sc. mons): Plin. in pesn. Pangaea -ōrum, n: V., Lucan. (τὸ Παγγαῖον) Pangáj(on), Pangája (Pangáje) = Pangajsko pogorje v Makedoniji ob meji s Trakijo, bogato z zlatimi in srebrnimi rudniki; adj. Pangaeus 3 pangájski = tráški, trákijski, tračánski: nemora Sil., iuga, arx Val. Fl.

pangō -ere, panxī, panctum in (v pomenu pacisci) pepigi, pactum (iz indoev. kor. *pāg-, *pāk- utrditi, spahniti, strniti; prim. gr. πήγνυμι, dor. πάγνυμι utrjevati, strjevati, πηγός trden, močan, πάγος, πάχνη slana, sren, zmrzal, got. in stvnem. fāhan = nem. fangen, lat. pax, pagina, pacisci, com-pages, stlat. pago (paco) -ere = pango: Tab. XII) utrditi (utrjevati), od tod

1. zabi(ja)ti, zasaditi (zasajati): clavum L., ancoram litoribus O., litteram in cera Col. vtisniti; occ. saditi, vsaditi (vsajati): ramulum Suet.; pesn.: filios Pr. roditi; meton. obsaditi, zasaditi (zasajati): colles Pr., vitiaria malleolis Col.

2. pis(me)no sestaviti (sestavljati), (s)pisati: Theopompio genere Ci. ep., de pangendo nihil fieri potest Ci. ep. s pisateljevanjem ne bo nič; zložiti (zlagati): poemata H., carmina T., Lucr., aliquid Sophocleum Ci., versum Gell., versus de natura rerum Lucr., pangendi facultas T. spretnost v stihotvorju (verzifikaciji). Od tod: neque prima per artem temptamenta tui pepigi V. tudi nisem prej umetelno (lokavo) preizkušal tvojega srca; occ. opevati, peti, prepevati o čem: facta patrum Enn. ap. Ci., ad tibias egregia superiorum opera carmine comprehensa Val. Max.

3. določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati), skleniti (sklepati), dogovoriti (dogovarjati) se, izgovoriti (izgovarjati) si, pogoditi (pogajati) se (= pacisci, le v obl. pt.): Corn., Suet., foedera V., pacto foedere provinciarum Ci., pacem L., amicitiam, societatem cum aliquo L., pretium libertati T., pacta et constituta cum Manlio dies Ci.; z gen. ali abl. pretii: tanti pepigerat L., non fuit armillas tanti pepigisse Sabinas O., pretium quo pepigerant L., ducentis Philippis pepigi Pl.; z zahtevnim stavkom: Suet., pepigit, ne illo medicamento … uteretur Ci., ut vobis mitterem ad bellum auxilia pepigistis L., pepigere, … obsidia … capesserent T.; z inf. = obljubiti (obljubljati): Ap., obsides dare pepigerunt L., pepigere fraudem inimicorum ulcisci T.; occ. (o ženitni pogodbi, zaroki): quae pepigere viri, pepigerunt ante parentes Cat. zveza, ki so jo sklenili … , te peto, quam lecto pepigit Venus aurea nostro O. je obljubila, haec mihi se pepigit, pater hanc tibi O. ta se je zaročila z menoj, to pa je obljubil oče tebi.

pangōnus -ī, m (*gr. πάγγωνος z vseh strani oglat) pangón, nam neznan drag kamen, najbrž dvojna šesterostrana piramida kamene strele: Plin.

Panopē¹ -ēs, f (Πανόπη = Πανοπεύς) Pánopa, mesto v Fokidi ob Kefisu na meji z Bojotijo (eno uro od današnje Dhavlije, starodavne Davlide): O., Stat.

Panthous ali Panthoos: Hyg. ali skrč. Panthūs z vok. Panthū: (Πάνϑοος, Πάνϑους) Pántoos, Otrisov (Othrys) sin, oče Evforba. Od tod patron. Panthoidēs -ae, m (Πανϑοίδης) Pantoíd

1. Evforb: O.

2. = Pitagora, ker je trdil, da biva v njem Evforbova duša: H.

pānucula -ae, f (demin. k panus¹) na vitel (cevko) navita votkova preja, vitel z navito prejo: P. F. — Soobl. pānucla -ae, f: Non.