Franja

Dolichē -ēs, f (Δολίχη) Doliha,

1. mesto v Tesaliji: L.

2. otok v Sporadih, pozneje Icaros: Plin.

dōliolum -ī, n (dem. dōlium) sodček: Varr., L., Col.; pren.: doliola florum Plin. cvetne čaše. — Kot nom. propr. Dōliola -ōrum, n Doliole, okraj v Rimu: Varr.

Dolīonēs -um, m (Δολίονες) Dolionci, pelazgovsko ljudstvo v Miziji. Od tod adj. Doliōnius 3 dolionski, Dolionce zadevajoč: Dolionii velamina regis Val. Fl. Subst. Dolīonis -idis, f Dolionida, glav. mesto Dolioncev, pozneje Cyzicus: Plin.

dōlium -iī, n (dolāre) sod, sprva lončena, pozneje lesena posoda za vrenje vina: Pl., Ca., Hyg., Col., Sen. ph., Icti., de dolio haurire Ci. iz soda = mlado, še nepretočeno vino, d. a fundo pertusum L.; preg.: in pertusum ingerimus dicta dolium Pl. v preluknjan sod besede trosimo = zaman govorimo.

dolō -āre -āvī -ātum (prim. gr. δαιδάλλω umetniško obdelujem, δαίδαλον umetnina, lat. dolābra, dolēre, dōlium) obseka(va)ti, priseka(va)ti, obtesa(va)ti: Ca., Pr., Col., d. robur Ci., non est (homo) e saxo sculptus aut e robore dolatus Ci. iztesan, d. materiem Lucr., lignum Iuv., Aug.; pren.: si hodie hunc dolum dolamus Pl. če spletemo … to zvijačo, illud opus … dolavit Ci., caput lumbosque saligno fuste d. H. dodobra premlatiti, tako tudi: dolata mille plagis sinciputis particula Petr.; v sramotilnem pomenu obdela(va)ti, natepavati = futuere: Pomp. — Soobl. *doliō -īre (—) -ītum, od tod pt. pf. dolītus: scyphus caelo dolitus Varr. ap. Non. vrezan.

Dolopēs -um, m (Δόλοπες) Dolopci, pelazgovsko ljudstvo v Tesaliji ob reki Enipeju, pozneje v Epiru ob Pindu, deloma tudi na otoku Skiru, zloglasni morski roparji: Ci., N., L. (z acc. pl. -ăs in acc. sg. Dolopem), V., O., Plin. — Od tod

I. subst. Dolopia -ae, f (Δολοπία) Dolopija, dežela Dolopcev: L.

— II. adj.

1. Dolopēius 3 (Δολοπήϊος) dolopski: Val. Fl.

2. Dolopēis -idis, f (Δολοπηΐς) dolopska: urbs (= Ctimene) Hyg.

domesticus 3 (domus)

1. hišen, domač: homo d. Ci. ep. domačin, intra domesticos parietes Ci., domesticis copiis apparare convivium Ci., munera ad domesticum usum Ci., tempus d. Ci. doma preživet, canes domesticos alere Ci., d. Phoebus O. kot domačin, aves, pecudes Col., vestis Suet., d. suus medicus Aug. svoj lastni hišni zdravnik; pesn.: domesticus otior H. domâ; pren.: hae sunt impiis assiduae domesticaeque Furiae Ci. domače = v lastnih prsih bivajoče; subst. domesticus -ī, m domačin, hišni prijatelj: O.; večinoma v pl. domesticī -ōrum, m
a) domačini, hišni prijatelji, družinski člani, sorodniki: Ci., L., Suet.; tudi hišna služinčad, družinčad: Suet. (Otho 70).
b) α) domestici Icti., tudi domestici milites Vop. hišne čete poznejših cesarjev. β) spremstvo višjega oblastnika: Cod. Th.

2. occ. domač = rodbinski, družinski: luctus, difficultas Ci., praedo Ci. lastne rodbine, cum Metellis ei erat domesticus usus Ci. z Metelovimi je po domače občeval, d. iudicium C. svojcev, lastne rodbine.

3. zaseben, lasten, svoj: officia, res, religio, crudelitas, praeconium Ci., uterer domesticis exemplis Ci. iz lastnih govorov, domesticis ipse exemplis Prusiam … compulit L. iz lastne izkušnje, de Ocella cepi consilium domesticum Ci. ep. na svojo odgovornost, domesticis opibus N.

4. domač = na domovino nanašajoč se, domovinski, domâ: bellum, insidiae, testes Ci., crudelitas Ci. kruto ravnanje s sodržavljani, erat domestico summo genere N. je bil imenitnega domačega rodu, domestica copia rei frumentariae C., domestica peregrinaque historia Val. Max.; subst. masc.: alienigenas domesticis anteferre Ci. pred domačini; subst. neutr.: externa libentius … quam domestica recordor Ci. domače zglede, sordebat suis ut plerumque domestica Plin. domača dela, domači izdelki.

dominātiō -ōnis, f (dominārī)

1. gospostvo, vladarstvo, (neomejena) oblast, nadoblast: (Miltiades) Chersonesi perpetuam obtinuerat dominationem N., quod ipsorum dominationi utile esset N.; pren.: dominatio regnumque iudiciorum Ci. kraljevska oblast nad sodišči, temperantia est rationis in (nad) libidinem firma et moderata d. Ci., ne (fortuna) magnam nimis in nos habeat dominationem Corn.

2. occ. samovlada, samovladarstvo, nasilno vladanje, tiranstvo, tiranija: unius, Cinnae Ci., regum et patrum Ci., Sullae S., crudelis superbaque d. Ci., qui dominationem exspectant Ci., si tam vos libertatis curam haberetis, quam illi ad dominationem accensi sunt S., d. in vos, in vobis (nad vami) S. fr., qui … dominationes adpetiverunt Ci., dominationes affectabant S. fr., dominationes funestae Sen. ph., postquam … ambitio et vis incedebat, provenere dominationes T., vices dominationum Tert.

3. met. vladar: (Iunius Silanus) dominationibus aliis fastiditus T.; v sg.: Fl.

dominātus -ūs, m (dominārī)

1. gospostvo, vladarstvo, (neomejena) oblast: qui (L. Brutus) hunc populum dominatu regio liberavit Ci., quas (suas legiones) ad suam potentiam dominatumque converterat C.; pren.: d. cupiditatum Ci., impositio est in vostro dominatu, nos in naturae Varr., qui serviunt dominatui nuptiarum Hier.

2. occ. samovlada(rstvo), samovoljno vladarstvo: d. regius Ci., dominatum occupare Ci., fit in dominatu servitus, in servitute dominatus Ci.; v pl.: Poeta ap. Ci.

dominium -iī, n (dominus)

1. posest, lastništvo, lastninska pravica, stvarna pravica: rei suae (svojega imetja) Icti., rerum Val. Max., rerum suarum Vell., ut … proprium quisque in rebus suis dominium habeat Sen. ph.

2. gospostvo, vladarstvo (oblastnikov, kraljev idr.): novum aucupantes dominium Sen. ph.; met. območje: Lab. fr.

3. sploh gospostvo, oblast nad kom ali čim: societas illi dominium omnium animalium dedit Sen. ph., anima, quae dominium corporis habet Lact.; met. v pl. gospodarji, gospodarice: voluptates doloresque, incertissima dominia impotentissimaque Sen. ph.

4. gostija, gostí (fem. pl.): dominia … omnia tollantur Luc., argento dominia vestra ornari Ci., mutua inter se dominia agitare Gell.

dominor -ārī -ātus sum (dominus) gospodovati nad kom, nad čim, vladati komu; abs.: dominante homine furioso Ci., dominandi cupiditas Ci. ali studium S., urbs … , multos dominata per annos V., dominandi avidus T. oblastiželjen; z določili: d. Alexandriae Ci., Carthagine, victis Argis, Longā Albā, in urbe, summā dominarier (= dominari) arce V., in iudiciis, in bonis Sexti Roscii Ci., in nobis Ci. (o bogu) v nas, in his sartis tectisque Ci., toda: senectus dominatur in suos Ci. gospoduje nad … , d. in adversarios L., in cetera (animalia) O.; z dat.: toti mundo Ap., Cl.; z gen.: Ap., Eccl., omnium rerum Lact.; pren.: invidia dominatur in contionibus Ci., consilio dominante Ci., quod unum in oratore dominatur Ci. v čemer je glavna govornikova moč, inter … culta infelix lolium et steriles dominantur avenae V., dominantia nomina H. prava (= v pravem, neprenesenem pomenu rabljena) imena. — Od tod adj. pt. pr. domināns -antis gospodujoč, vladajoč: animus est … dominantior ad vitam quam vis animaï Lucr.; kot subst. masc. (tiranski) vladar: Auct. b. Alx., finis omnium cum dominante sermonum T., avaritia dominantium T. — Act. soobl. dominō -āre: inf. dominare Ven.; v pass.: o domus antiqua, heu quam dispari dominare (= dominaris) domino! Enn. ap. Ci., dominabitur Lact.

dominus -ī, m (domus; dominus „v hiši bivajoči“)

1. hišni gospodar, gospod, upravitelj (v hiši): Kom. idr., nec domo dominus, sed domino domus honestanda est Ci., servum contra dominum armare Ci., domino a familiā suā manus adlatas esse Ci.; sg. dominus tudi mladi gospod, mladi (domači) sin: Pl.; pl. domini = gospod in gospa, hišni gospodar in hišna gospodarica: Ci. idr.

2. gospodar = lastnik, posestnik, imetnik: d. aedificii, frumenti, pecuniae Ci., copiosae pecuniae Ap., dominum expellere de praedio Ci., arationes ab dominis relictas esse Ci., d. navis N., dites domini T. bogati zemljiški posestniki, d. equi, insularum Suet., aedium Icti., Symm.; occ. prireditelj
a) gledališke igre: Pl. (Asin., Prolog. 3).
b) gladiatorske igre: Ci. (Ep. ad Attic. II, 19, 3).
c) pojedine = gostitelj: Petr., Gell., epuli d. Ci., convivii d., dominorum invitatio L.
č) dražbe: Ci. (Pro Quinctio 15, 50).
d) stavbni gospodar, naročnik zidave: Ca., Vitr.

3. pren. (vrhovni) gospodar, nadoblastnik, poveljnik, načelnik, vladar, tiran: vitae necisque L. idr., omnium gentium, contionum, legum Ci., rei Ci. (o sodniku), d. in aliquem (nad kom) Ci., Xvir (= decemvir) in urbem ut dominus venit Ci., servos Siculorum dominos esse voluisti Ci., sui quemque iuris esse dominum Ci. vsakdo ima … v oblasti, gravissimi domini, terror … diurnus ac nocturnus metus Ci., d. virtutum omnium Arn.; occ.
a) zakonski mož, soprog: domino erat anxia rapto O.
b) ljubimec: iam dominum appellat O., mihi blanditias dixit dominumque vocavit O.
c) (ljubi) gospod kot pozdrav, prijazen nagovor: Sen. ph., Mart. (LXXXVIII, 2); dvoumno: dominos identidem appellans Suet. (Claud. 21, 29).
č) gospod kot častni naslov, poseb. rimskih cesarjev: Mart., Suet., Aug., perambulante domino (sc. Tiberio) viridia Ph.
d) gospod = Jezus Kristus: Eccl.
e) pesn. atrib. (adj.) dominus -a -um = gospodov, zapovedujoč: in dominum serva vocata torum O., in dominos ius habet ille deos O. nad oblastnimi bogovi, terrarum dominum pone supercilium Mart. resnoba, ki zapoveduje svetu. Sinkop. domnus -ī, m: Aug.

Domitiānus -ī, m Domicijan, adoptivno ime Domicijevega rodu, potem priimek: T. Flavius Dom. Tit Flavij Domicijan, Vespazijanov sin in Titov brat, rimski cesar od l. 81 do l. 96 po Kr., ko je bil umorjen: T., Suet.; v pl. Domitiānī možje kakor (kakršen je bil) Domicijan: Vop. Kot adj. Domitiānus 3 Domicijanov: via Dom. Stat. Domicijanova cesta, stranska cesta Apijeve ceste, ki je iz Sinuese vodila v Puteole, mensis Domitianus Suet. = oktober, Domicijanov roj. mesec.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

Dōnātus -ī, m Donat

1. Aelius Donatus Elij Donat, rimski gramatik sredi 4. st. po Kr., učitelj sv. Hieronima, komentator Terencijevih komedij.

2. Tiberius Claudius Don. Tiberij Klavdij Donat, rimski gramatik ok. l. 400 po Kr., komentator Vergilija.

3. škof Donat iz Kartagine, odpadnik od državne cerkve v 4. st. po Kr. Od tod Dōnātista -ae, m donatovec, Donatov privrženec: Aug.

dōnec, star. dōnicum, po Lucr. tudi dōnique, conj. (donec iz donique, in sicer iz *dō in ni in que)

1.
a) v časovni zvezi z ind. (klas. redko) dokler ne: haud desinam, donec perfecero hoc Ter., neque finis fiebat, donec populus senatum coëgit, ut … Ci., accibant vocibus Orcum, donique eos vitā privarant vermina Lucr., nec minor caedes in urbe … fuit, donec abiectis armis … dictatori deduntur L., ad pedes pugna venerat, donec … Numidae … se ostenderunt L. dokler se niso prikazali Numidijci = zdaj pa so se prikazali Num., pugnabant armis, … donec verba … nominaque invenere H.
b) s cj., če je dejanje odvisnega stavka pričakovano ali nameravano, dokler ne (bi): mente agitabat bellum renovare, donicum aut iterum vicissent aut victi manus dedissent N., duxit longe, donec curvata coirent inter se capita V., usque sessurus, donec cantor „vos plaudite“ dicat H., carpe viam, donec venias ad fluminis ortum O.; brez tega stranskega pomena: pugnatum incerto Marte, donec proelium nox dirimeret T.

2. dokler, medtem ko (v rabi šele po L.); z ind.: donec nihil aliud quam in populationibus res fuit L., donec virenti canities abest morosa H., donec gratus eram tibi, … Persarum vigui rege beatior H., donec eris felix, multos numerabis amicos O., libros exuri iussit, conquisitos lectitatosque, donec cum periculo parabantur T.; redkeje s cj.: nihil sane trepidabant (elephanti), donec continenti velut ponte agerentur L.

dōnō -āre -āvī -ātum (dōnum)

1. podariti (podarjati), darovati; abs.: postquam te … donare et ludere vidi H.; z obj.: non pauca suis adiutoribus donabat Ci., munera ista vel civibus tuis vel dis immortalibus dona Ci., d. praedam militibus C., regna donatis, adimitis L., d. alicui totam horam Mart.; pesn.: praedam flammis d. Sil.

2. obdariti (obdarovati) koga s čim; z acc. personae: Sulla cum Hispanos donaret Ci., meritos in proeliis more militiae donat S.; z abl. instrumenti: hunc Tarentini civitate ceterisque praemiis donarunt Ci., d. cohortem militaribus donis C., equites insignibus donis L., aliquem libertate atque immortalitate Cu.; z notranjim obj. (acc. neutr. pron.): te pro hoc nuntio quid (s čim) donem? Ter.; z inf.: Venus quem … fari donavit Enn. ap. Prob.

3. da(ja)ti, podeliti (podeljevati), privoščiti, dovoliti (dovoljevati): mihi populus Romanus … aeternitatem immortalitatemque donavit Ci., d. mutis piscibus cycni sonum H., quo nihil maius meliusve terris fata donavere H.; pesn. z objektnim inf.: divinare … mihi donat Apollo H., frui paratis mihi dones H.; z epeksegetičnim inf. poleg obj. v acc.: loricam donat habere viro V., armaque Lauso donat habere umeris V.; z ut: nostro donato labori, … tradantur ut aevo facta viri Sil.

4. nameniti (namenjati), posvetiti (posvečati), žrtvovati: candelabrum Iovi Ci., meum caput Iunoni O.; pren.: quidquid quaesierat, ventri donabat avaro H.; occ.
a) komu na ljubo kaj (o)pustiti, odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, kaj žrtvovati: tuas amicitias ut rei publicae donares, te vicisti Ci. ep., quae tibi donavi? O., d. iram patriae Sil., donato imperio Q. odrekši se vladi.
b) komu kaj odpustiti (odpuščati), spregled(ov)ati, prizanesti (prizanašati), koga česa oprostiti, komu kaj prihraniti: alicui aes alienum Ci., mercedes habitationum annuas conductoribus C., poenam Sen. ph., negotium Suet. zadevo = prepir zastran zadeve opustiti, tako tudi d. legem (= actionem lege datam) Petr. poet.: alicui causam d. Iust. komu (s pravdo prizanesti in tako) opustiti kazen; pesn.: d. fugam Sil. prihraniti, alicui Alpes Sil. komu prehod čez Alpe prihraniti; pren.
a) komu kak prekršek odpustiti (odpuščati): d. nefas Lucan., scelera Sen. tr., mea vulnera Stat., iniuriam Icti., peccatoribus delicta Arn.; od tod
b) komu na ljubo ali zaradi koga kak prekršek odpustiti ali pregrešniku odpustiti, kazen opustiti, koga pomilostiti: culpa gravis precibus donatur suorum O., noxae damnatus donatur populo Romano L., donari deo Suet., donare patrem filio Iust., aliquem memoriae patris Iust. koga z zaradi njegovega očeta pomilostiti.

Donuca -ae, f Donuka, gorovje v Tesaliji: L.

dōnum -ī, n (dāre; prim. gr. δῶρον, sl. dar)

1. dar, darilo, poklon: d. regale, dona naturae, nuptialia Ci., dona militaria Ci., C., S. idr., dona dotalia L., dona iugalia O., ultima dona O. ali suprema dona Sen. tr., Val. Fl. zadnji dar ljubezni = zadnja čast, ki se izkazuje mrtvim, dona dare Kom., N., dona dando Sen. ph. z darovanjem, dono (dat.) dare alicui aliquid ali aliquem Ter. v dar dati komu kaj ali koga, animan dono dare S. fr. žrtvovati, id dono datur atque accipitur S. fr., poëtae quasi deorum dono atque munere nobis commendati sunt Ci., legem de donis et muneribus ferre Ci. o darilih vseh vrst (sicer je dona muneraque skoraj stalni izraz za podkupnino: Ci., O.), donis militaribus amplissime aliquem donare C. obdariti.

2. occ. posvečeni (posvetilni) dar: Pl., Lucr., dona magnifica … Delphos ad Apollinem misit Ci., eius fana omnibus donis nudavit Ci., Apollini id donum se dedisse N., supplicia dona V., quae (cratera) donum Apollini Delphos portaretur L.; z objektnim gen. (za koga, komu) d. Apollinis L.

Donūsa -ae, f (Δονοῦσσα) Donusa, otoček v Egejskem morju vzhodno od Naksa (zdaj Dhenúsa): V., T.