Franja

Crītōnia -ae, m (*Κριτωνίας) Kritonija, ime nekega trageda: Varr.

cūrātōrius 3 (cūrātor) varuški: c. nomen G. ime varuha.

curculiō¹ -ōnis, m, napačna pisava nam. gurguliō -ōnis, m; od tod Curculiō -ōnis, m Kurkulion = Goltan, ime parazita v Plavtovi istoimenski komediji.

Curēs -ium, f Kure, prastaro sabinsko glavno mesto severovzhodno od Rima, domovina Tita Tacija in Nume Pompilija (Correse); od tod baje izvira ime Kviriti (Quirītēs) (toda prim. cūria): Ci. ep., Varr., L., V., O. idr.; met. Kurci, preb. Kur: intumuere Cures O., sic voluere Cures O. Od tod adj.

1. Curēnsis -e kurski: turba O.; kot subst. Curēnsēs -ium, m Kurci, preb. Kur: Varr., Plin.

2. Curēs -ētis kurski: Curetis … saxa Iovis Pr.

Curius 3 Kurij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb. znana sta:

1. M'. Curius Dentātus Manij Kurij Dentat (Zobati), homo novus, ki je kot konzul l. 290 premagal Samnijce, l. 275, v drugem konzulatu, Pira pri Beneventu, l. 274 pa, v tretjem konzulatu, upornike v spodnji Italiji; umrl je kot cenzor l. 272. Zaradi poguma, zmernosti in nepodkupljivosti je slovel kot vzor starorimske preproščine: ergo in hac vita M'. Curius cum de Samnitibus, de Sabinis, de Pyrrho triumphasset, consumpsit extremum tempus aetatis Ci., Curio ad focum sedenti magnum auri pondus Samnites cum attulissent, repudiati sunt Ci., incomptis Curium capillis utilem bello tulit saeva paupertas H., Curius parvo quae legerat horto ipse focis brevibus ponebat holuscula Iuv.; njegovo ime je zato prišlo v pregovor in je kot apel. označevalo pogumnega in zmernega moža: Curii Ci., Lucan., Iuv. možje, kakršen je bil Kurij, nenia, … et maribus Curiis et decantata Camillis (= starim Rimljanom) H.

2. Q. Curius Kvint Kurij, Katilinov tovariš in izdajalec njegove zarote: (Cicero) multa pollicendo per Fulviam effecerat, ut Q. Curius … consilia Catilinae sibi proderet S. — Od tod adj. Curiānus 3 Kurijev, na kakega Kurija nanašajoč se: causa Ci., iudicium Q., villa (namreč Manija Kurija Dentata na Sabinskem) Ci.

Curtilius 3 Kurtilij(ev), ime rimskega rodu: Ci. ep.

Curtius 3 Kurcij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. Mettius Curtius Metij Kurcij, Sabinec, ki se je po ugrabitvi Sabink bojeval z Rimljani in se naposled naselil v Rimu: L.

2. M. Curtius Mark Kurcij, srčen rimski mladenič, ki se je baje l. 362 prostovoljno s konjem kot žrtev pognal v prepad, ki je nastal na forumu: L.

3. C. Curtius Postumus Gaj Kurcij Postum, ki ga je Ciceron priporočil Cezarju za vojaško tribunstvo, po začetku državljanske vojne goreč Cezarjev privrženec: Ci. ep.

4. Curtius Montānus, gl. Montānus.

5. Curtius Nicia Kurcij Nicija z otoka Kosa, osvobojenec nekega Kurcija, Pompejev sodobnik in prijatelj ter prek njega seznanjen z drugimi rimskimi imenitniki, učen razlagalec pesnika Lucilija: Ci. ep., Suet.

6. Curtius Rufus Kurcij Ruf, kvestor, potem prokonzul v Afriki v Klavdijevem času: T.

7. Q. Curtius Rufus Kvint Kurcij Ruf, najbrž sin prejšnjega, zgodovinopisec (v Klavdijevem času), napisal je 10 knjig zgodovine Aleksandra Velikega (De rebus gestis Alexandri Magni), prvi dve nista ohranjeni. — Kot adj.
a) lacus Curtius Kurcijevo jezero, imenovano po nekem Kurciju (morda po Marku Kurciju, gl. zgoraj pod 2.); v starih časih je pokrivalo del rimskega foruma, v času Augusta je bilo le še suh „puteal“: Varr., L., O., Aur.; imenovalo se je tudi lacus Curtii: Suet., P. F.
b) Curtius fōns Kurcijev studenec, ki ga je v Rim speljal Kaligula, del Klavdijevega vodovoda (aquae Claudiae): Plin., Suet., Front.

Cyaneē -ēs, f (Κυανέη) Kianeja, Modrika (Temno modra), samogovoreče ime povodne Nimfe, Meandrove hčere, Miletove ljubice in Kavnove in Biblidine matere: O.

cycnus (cygnus) -ī, m (gr. κύκνος) labod, Apolonu posvečena ptica, znana po otožnem in ganljivem petju pred smrtjo (labodji spev): Ci., Lucr., V., H., Mart., iunctis per aëra cycnis carpit iter O. (o Veneri, ki se pelje na vozu, vpreženem v labode); preg.: quid tandem contendat hirundo cycnis? Lucr., certent cycnis ululae V.; met. pesnik: multa Dircaeum levat aura cycnum H.; cycnus kot ozvezdje Labod, Severni križ: Hyg. — Kot nom. propr. Cycnus (redk. Cygnus) -ī, m Ciken, Labod,

1. (večinoma o osebah, preobraženih v laboda)
a) Stenelov sin, ligurski kralj, sprejet med ozvezdja: V., O., Hyg.
b) sin Neptuna in Kalike: O., Hyg.
c) sin Apolona in Hirije, Beočan: O. — Od tod adj. Cycnēius (Cygnēius) 3 Ciknov (Cignov) = Beočana Cikna: Cycneia Tempe O. = beotske Tempe, Cygneius heros O. = Beočan Cigen.
č) sin Marsa in Pinene (ali Pelopije): Hyg.

2. kot zemljepisno ime
a) reka in gora v Kolhidi: Plin.
b) mesto ob Fazidu: Mel.

3. Cycnus περὶ ταφῆς, naslov Varonove satire: Varr.

Opomba: Star. Cucinus: Pl. (Menaechmi, 854; a tudi: quí cluet Cyc[i]nó patre).

Cydippē -ēs, f (Κυδίππη) Kidipa, grško žensko ime, poseb.

1. Akoncijeva ljubica: O.

2. neka Nereida: O., Hyg.

Cynthia² -ae, f Kintija, Cintija, dekliško ime, poseb. izmišljeno ime Propercijeve ljubice, ki ji je bilo v resnici ime Hostia: Pr., O., Ap.

Cynthia³ -ae, f Kintija, starejše ime otoka Dela: Plin.

Cyrnos (Cyrnus) -ī, f (Κύρνος) Kirna (Cirna),

1. grško ime otoka Korzike: Sen. ph., Plin. — Soobl. Cyrnē -ēs, f Kirna (Cirna): Serv. — Od tod adj. Cyrnēus (pravilneje menda Cyrnaeus) 3 (Κυρναῖος, Κύρνιος) kirnski (cirnski), korziški: Cl., sic tua Cyrneas fugiant examina taxos V., tellus Ph.

2. otok pri Etoliji: Plin.

Cȳrus -ī, m (Κῦρος, perz. Khuruš = Sonce) Kir,

I. perzijsko moško ime, poseb.

1. Kambizov sin, ustanovitelj perzijskega kraljestva, padel v boju s skitskimi Masageti l. 529 po tridesetletnem kraljevanju: Ci. idr., imenovan tudi Cyrus maior Ap., Lact. Kir starejši.

2. Cyrus minor Kir mlajši, sin Dareja II. Oha ali Nota, brat kralja Artakserksa Mnemona, namestnik v Prednji Aziji, padel l. 401 pri Kunaksah v boju s svojim kraljevskim bratom, katerega je hotel pahniti s prestola: Ci., N.

3. rimski arhitekt v Ciceronovem času: Ci. Od tod adj. Cyrēus 3 (Κύρειος) Kirov = izvirajoč od Kira: ea, quae Cyrea sunt Ci. ep. Kirove stavbe.

4. ime lepega mladeniča: H. (Carmina I, 17, 25 in I, 33, 6).

— II. azijska reka, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin.

D, d četrta črka lat. abecede. Kratica za razne besede:

1. D. = Decimus (rimsko ime).

2. a. d. = ante diem.

3. D. M. = Diis Manibus.

4. D. D. = dono dedit ali donum dedit.

5. D. D. D. = dat, donat, dedicat. — Kot številka nam. IↃ (polovica od ⅭIↃ) = 500.

daedalus 3, adv. -ē (gr. δαίδαλος)

1. akt. umetelen: Minerva Enn. ap. P. F., aquilla … effigiata daedale Iul. Val.; z gen. (v čem): natura daedala rerum, verborum d. lingua Lucr.; pren. premeten, zvit: Circe V.

2. pass. umetelno izdelan, umetelno okrašen: tecta V. (o čebeljih panjih), tellus, signa Lucr., daedala carmina chordis Lucr. ki se umetelno menjavajo na strunah. — Kot nom. propr. Daedalus -ī, m Dedal (samogovoreče ime),

1. Ikarov oče, Tezejev in Minojev sodobnik; sezidal je kretski labirint: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj.
a) Daedalēus 3 (Δαιδάλειος) Dedalov: Icarus H., ope Daedalea H.; pesn. soobl. Daedalĕus 3 (Δαιδάλεος): iter (namreč skozi labirint) Pr.
b) Daedalicus 3 dedalski = umetelen: manūs Ven.

2. neki poznejši kipar iz Sikiona: Plin.

Daesios, Daesius (Dēsius) -iī, m (Δαίσιος) dezij, makedonsko ime meseca junija: Cass.

Dāma -ae, m Dama, suženjsko ime: H.

Dāmoetās -ae, m (Δαμοίτας) Dameta, pastirsko ime: V.

Daphnis -nidis, acc. -nin ali -nim, voc. -ni, abl. -nide, m (Δάφνις, ἡ δαφνίς lovor) Dafnid,

1. Merkurjev sin, lepi mladi sicilski pastir, izumitelj sicilskega pastirskega pesništva: Pr., Plin.; pod njegovim imenom poveličuje V. Julija Cezarja. Pri O. je pastir s frigijske Ide, spremenjen v skalo.

2. šalj. ime nekega slovničarja: Plin., Suet.