Franja

vāsārius 3 (vās) k posodju sodeč, za posodje namenjen, posoden: altera vasaria (za posodje) mensa erat lapidea quadrata oblonga una columella; vocabatur cartibulum Varr.; subst. vāsārium -iī, n

1. denar za pohištvo, denar za hišno opremo, ki so ga dobili v provinco odhajajoči namestniki, opremnina: nonne sestertium centiens et octogiens quod quasi vasarii nomine in venditione mei capitis ascripseras, ex aerario tibi adtributum Romae in quaestu reliquisti? Ci.

2. denar za olje, darilo oljarju, oljarina, oljnina: accedet oleum et sale suae usioni, quod satis siet, vasarium Ca.

3. kad, čeber, škaf v kopališču za vročo ali mlačno vodo: sic enim efficietur, ut vasaria et hypocausis communis sit eorum utrisque Vitr.

4. seznam, spisek, zapisek, arhiv: Plin. in poznejši pisci.

vectīgālis -e (*vectis [iz vehere] „odvoz“, „odvažanje“, „odprava“ in *-igos, *-agos [iz agere])

1. k državnim davkom (davščinam, dajatvam, prispevkom) sodeč, davčen, dávščinski, dajatven, prispeven: pecunia Ci. ali tributum Iust. davščina, davki.

2. davščini (davku) podvržen, zavezan plačevati davke, dolžan plačevati davke, davek plačujoč, obdavčen, davčno zavezan: Hannibal L., civitas Ci., Ubios sibi vectigales facere C., agros Verri vectigales fuisse Ci. da je bilo treba Veru plačevati davek od zemljišča (zemljiški davek), agri ex parte decumā vectigales C. podvržena desetini.

3. dohodek dajajoč, dohodek prinašajoč, donosen: lecti sui contumelia vectigalis est Ap., qui vectigalis esse non possit Col., servi Lamp., libertas Tert., equi Ci. od države dani v najem za cirkuške dirke.

vehiculāris -e (vehiculum) k vozníštvu (prevozništvu) sodeč, prevozen, prevozniški: munus vehicularis rei Icti. opravljanje prevozništva (prevozniških storitev), cursus Icti. prevozna pošta, prevoz (prevažanje) pošte.

vehiculārius 3 (vehiculum) k vozníštvu (prevozništvu) sodeč, prevozniški, vozniški: res Amm. prevoz (prevažanje) pošte, poštarstvo, poštna opravila, poštna služba, copia rei vehiculariae data Amm. dovoljenje za uporabo cesarskih (vprežnih) vozov.

vēnālicius 3 (vēnālis)

1. naprodaj (na prodaj) bivajoč, napródajen, prodájen, kupen: iumenta Petr., funis Aur., venaliciarum mercium navis Icti. trgovska ladja; metaf.: matrimonia Icti. Od tod subst. vēnālicium -iī, n carina, užitnína, davek od prodaje: Cod. I.; pl. vēnālicia -iōrum in -iûm, n izvozno in uvozno blago: portoria venaliciûm L.

2. k trgovini s sužnji sodeč, postavljen naprodaj, dan v prodajo, napródajen, prodájen (o sužnjih): familia Dig., familiae Suet., greges Plin. Od tod subst.
a) vēnālicium -iī, n naprodaj postavljena ali kupljena skupina sužnjev: Dig., venalicium titulis pictum Petr.; v pl.: Ulp. (Dig.).
b) vēnālicius -iī, m trgovec s sužnji: Plin., Suet. idr., multi venalicii Africanos et Laelios divitiis superarunt Ci.

vernāculus 3 (verna)

1. v (gospodarjevi) hiši rojen, k domačim sužnjem sodeč: servi Tert.; subst.
a) vernācula -ae, f v hiši rojena sužnja, domača sužnja: M., Ambr.
b) vernāculī -ōrum, m v hiši rojeni sužnji, domači sužnji, hišna družina: Ap.; kot nesramni šegavci (dovtipneži), sramotilci: Mart., Suet.

2. metaf.
a) tuzemski, domač, domoroden, rimski: Varr., Auct. b. Alx., Col., Plin., Ap. idr., artifices L., crimen Ci. od tožnika samega izmišljen(a), consilium Pl. od nas izmišljen, cotidianae res et vernaculae Ci.
b) occ. v Rimu domač, Rimu lasten, rimski, glavnomesten, velikomesten, mesten: vitia, urbanitas T., vernacula multitudo nuper in urbe dilectu habito T., sapor Ci., festivitas Ci. ep., plebs Tert.

vēsīcālis -e (vēsīca) k sečniku (sečnemu mehurju) sodeč, mehuren: herba Plin. Val. mehurna rastlina, „mehurnica“.

vēsīcārius 3 (vēsīca) = vēsīcālis k sečniku (sečnemu mehurju) sodeč, mehuren: aqua Marc. bolečine v mehurju zdraveča; subst. vēsīcāria -ae, f (sc. herba) bot. „mehurnica“, rastl., ki zdravi bolečine v mehurju (morda volčje jabolko): Plin.

vesperāscō -ere, vesperāvī (incoh. vespera) nagniti (nagibati) se k večeru, (z)večeriti se, (z)mračiti se: vesperascente iam die T., vesperascente caelo N.; impers.: vesperascit Ter. dela se večer, večeri se, ubi iam vesperaverat Gell.

vestiārius 3 (vestis) k oblekam (oblačilom) sodeč, obleki (oblačilom) namenjen, oblačilen: arca Ca. zaboj za obleko, negotiator Dig. trgovec z oblačili, oblekar. Od tod subst. vestiārium -iī, n

1. shramba (zaboj) za obleko: Plin., Vop., Aug., Cass.

2. sužnjem dajana oblačila, obleka: Col., Sen. ph., Icti.

veterāmentārius 3 (vetus) k starini (starim stvarem, starim rečem, v staro šaro) sodeč, za starino (stare stvari, stare reči, staro šaro) namenjen: sutor Suet. čevljar krpač (krpár).

veterārius 3 (vetus) k starini sodeč; od tod subst.

1. veterārium -iī, n shramba za starino (= za staro vino): Porph.

2. veterāria -ium, n zaloge starega vina: aspice veteraria nostra et plena multorum saeculorum vindemiis horrea Sen. ph., non contenti vina diffundere, et veteraria per sapores aetatesque disponere, invenimus quomodo stiparemus nivem, ut … Sen. ph.

veterīnārius 3 (veterīnus) k vprežni živini sodeč, živinski, živalski, veterinarski, živinozdravniški: medicina Col. ali ars Veg. živinozdravstvo, veterina; subst. veterīnārius -iī, m živinozdravnik, veterinár: Col.

vīcēsimārius (vīcēnsimārius) 3 (vīcē(n)simus; vīcē(n)sima sc. pars) k dvajsetemu delu (dvajsetin(k)i) sodeč, dvajsetinski: aurum vicesimarium L. petodstotni davek (= dvajseti del prvotne kupnine), plačan ob osvobajanju sužnjev; subst. vīcē(n)simārius -iī, m pobiralec petodstotnega davka („dvajsetár“) ob osvobajanju sužnjev: et puto, cum vicensimariis magnam mantissam habet; quinquaginta enim millibus aestimant mortuum Petr.

victoriālis -e (victōria) k zmagi sodeč, zmage se tičoč, zmagovalen, zmagoslaven, zmagovit: Cass., pro victorialibus epulares triumphi Amm., herba vicia, id est victorialis Isid. = subst. victōriālis -is, f bot. zel, sicer imenovana Idaea Daphne: Ap. h.

vīlicus (slabše vīllicus) 3 (vīlla) k pristavi (podeželskemu dvorcu) sodeč, podeželski, vaški, selski: vilica nomina lini Aus. Od tod subst.

1. vīlicus -ī, m oskrbnik pristave, pristávnik, oskrbnik ali upravitelj podeželskega dvorca, suženj ali osvobojenec, ki so mu bili podrejeni drugi sužnji podeželskega dvorca: Ca., Varr., Col. idr., emimus, quem vilicum imponeremus Ci., vilicus silvarum et … agelli H.; metaf. nasploh oskrbnik, upravitelj (npr. kake velike mestne hiše), nadzornik, predstojnik: urbis Iuv., aquaeductuum Front., malum vilicum esse imperatorem Lamp.

2. vīlica -ae, f pristávnica, oskrbnica pristave (podeželskega dvorca), nav. obenem pristavnikova žena: Ca., Col., Mart., Iuv.; kot tip podeželske lepotice = podeželska (kmečka) deklina: sordebant tibi vilicae concubinae hodie atque heri Cat.

vīllāris -e (vīlla) k pristavi (podeželskemu dvorcu) sodeč, pristavski: gallinae Plin. na pristavi vzrejene.

virgineus 3 (virgō)

1. device ali deklice tičoč se, devico ali deklico zadevajoč, devici ali deklici pripadajoč, devičen, devičin, deviški, devičji, dekličin, dekliški: Lucr., Sen. tr. idr., favilla O. grmada device, ara O. ali focus Pr. (sc. Vestae), vittae V., voltūs V. ali vultūs O., facies, forma O., sagitta (sc. Dianae) H., pudor V., Tib., rubor V., urnae (sc. Danaidum) Pr., gymnasium Pr. spartskih devic, domus (sc. Vestalium) Mart., volucres (= Harpyiae) O., aurum Mart. zlati venec (ki so ga dobivali zmagovalci pri igrah deviške Minerve), bellum Val. Fl. amazonska, sacra Petr. darovane od devic.

2. occ. k Devičnemu vodovodu sodeč, Devičnemu vodovodu pripadajoč, devičnovodovoden (gl. Aqua (aqua) Virgo pod virgo): aqua, liquor O. — Soobl. virginius 3: It.

vītālis -e (vīta)

1. življenjski, k življenju sodeč, za življenje potreben, življenje dajajoč, oživljajoč, vitalen: aevum Pl., saecla vitalia Lucr. življenja veki, rodovi, abstinere eo, quod vitale est L. kar sodi (spada) k življenju, caloris natura vim habet in se vitalem Ci. življenjsko moč, vitalis calor Cu., spiritus Ci. življenje dajajoči zrak, vitales auras capere V. dihati življenje dajajoče sape (življenje dajajoči zrak) = živeti, viae vitales O. življenje dajajoči (življenjsko pomembni) sapniki, sanguis Plin., lumen vitale relinquere O. „zapustiti luč življenja“ = umreti, vitalis sensus, vitales motūs Lucr., temperies caeli vitalis Lucan. življenje dajajoča, oživljajoča, vitales radii solis Amm. oživljajoči, vitalis lectus Petr. smrtna (mrliška) postelja (pravzaprav postelja, na kateri je kdo ležal v času svojega življenja in na kateri je kot mrtvec izpostavljen).

2. pesn. življenjsko moč imajoč, za življenje sposoben, živ: si esse salvum me vis aut vitalem sibi Pl. ali da ti ostanem živ, o puer, ut sis vitalis, metuo H. da ne boš dolgo živel (prim. H. Sat. 2, 7, 4); adv. vītāliter živeče: vitaliter animatus Lucr. oživljen, živ.

3. vreden življenja: quî potest vita esse vitalis, ut ait Ennius? Ci. vredno, da se živi. — Od tod subst. vītālia -ium, n

1. plemeniti telesni deli, ki so nujni za ohranjanje življenja, življenjski deli: Amm. idr., exprimitur ipsis vitalibus cruor Sen. rh., vitalia in corpore Sen. ph., quis fusa solo vitalia calcet Lucan., ebibit umorem circum vitalia fusum pestis Lucan., vitalia effingere ex ipsa humo Mel., pilum … in vitalia capitis venerat Plin., vitalia eximere Lamp. iztrgati drobovje iz telesa; metaf. o neživih subj.: vitalia rerum, i. e. principia vitae Lucr., vitalia arborum Plin.

2. mrliška oprava: Petr., Sen. ph. (prim. pod lectus).

voluptātīvus 3 (voluptās) k slasti sodeč, nasladam vdan: Fr. (?).