Franja

mūni-ficus 3, komp. munificentior (Fest., P. F.) in munificior (Ca. fr.), superl. munificentissimus (Ci.), adv. -ē (= qui munera facit; mūnus in facere)

I.

1. službo opravljajoč (vršeč), službi zavezan, službujoč, služeč: milites Icti., spontaneos aliquos munificos nominare ad … pozni Icti.

2. davku, dajatvam podvržen, davčno zavezan: pars, praedium pozni Icti. —

II. dobrodelen, radodaren, darežljiv: Pl., munifici comesque amicis nostris videamur viri Luc. fr., munificus laudis, sed non et prodigus auri Cl., in dando munificum esse Ci., semper liberalissimus munificentissimusque fuit Ci., quid tam munificum Ci., tam munifice et tam large dari Ci., munifice adiuvare L.; z gen.: omnis gloriae minificus Ap.; z dat.: mitis ac munificus amicis fuit L.; pren.: nec mihi munificas arca negavit opes O., de munifica profusus arca Mart.

mūnus (stlat. moenus) -eris, n (prim. mūnia) storitev, od tod

I.

1. dolžnost (v pravnem oziru, officium v nravstvenem), obveza(nost), zaveza(nost), naloga: Pl., Lact., officium munusque sapientiae Ci., muneri atque officio praeest Ci., imbecilli senes nullum vitae munus exsequi possunt Ci., bestia suum tenens munus Ci. vedno ravna zvesto svojemu namenu, munus alicuius est (z inf. ali ut) naloga (namen) je: cuius (sc. culturae) hoc munus est, ut efficiat, ut … Ci., principum munus esse ducebat resistere levitati multitudinis Ci., rem publicam sui muneris facere T. prevzeti (nase vzeti) vodstvo države.

2. meton.
a) služba, mesto, posel, opravilo, dolžnost, položaj, funkcija: munera civilia Ci., Icti., munere interpretum Ci. ali servorum munere frugi N., munere vacare C., N. prost biti vojaške službe (vojaščine), pa tudi sploh biti prost službe: L., militare munus fungi V. vojna, vojaška služba, munera vigiliarum obire L. stražarsko službo (nalogo) opravljati, stražiti, legationis m. Ci. mesto poslanika, consulare munus sustinere Ci., iudicandi munus Vell. sodništvo, honoribus et rei publicae muneribus perfunctus Ci. častne in uradne službe, munera rei publicae pogosto = politično področje, politika: orbati rei publicae muneribus Ci.
b) (državljanom naloženo) breme, naloga, opravilo, prispevek, izpolnitev obveznosti, dajatev, davek, davščina, dača: hoc munus imponebatur Ci., liberi fuerunt ab omni sumptu, molestiā, munere Ci., omni munere solvi T., omni civium munere functus (= gr. ἰσο-τελής). —

II.

1. usluga, prijaznost, ljubeznivost, vljudnost, (u)dvorljivost, milost: occuparent ipsi suum munus facere L., si quid adhuc ego sum, muneris adhuc tui est O. hvala za to gre le tvoji milosti, me fatebor muneris esse tui O. da sem stvar tvoje ljubeznivosti, aequo vero (sc. tenuis revež) verbis auget suum munus Ci. povračilne usluge, munera ditium dominorum S. fr.; poseb. (pesn.) munere = s pomočjo: munere sortis O., munere niveo lanae te Pan fefellit V. (nives = analogno k lana).

2. occ. zadnja prijaznost, zadnja usluga (izkazana mrtvecu), pogreb: animas decorate supremis muneribus V., inania morti munera dant lacrimae O., non haec est fortuna domus; tibi munera matris contingent fletus peregrinaeque haustus harenae! O., inani fungi munere V. —

III.

1. dar, darilo (s posebnim namenom, ob posebni priložnosti; donum je vsak dar): natalicium Val. Max., velut dei munus Iust., nuptiale L., Icti., munera Bacchi O. ali Liberi H. = vino, Cereris O. = kruh, terrae H. = poljščina, dare (alicui) munus, munera Ci., L., Cat. idr., dare munus in exsequias Tib., alicui aliquid muneri (v dar) dare N., Suet. ali mittere N.; metaf. sad: opusculum, maiorum vigiliarum munus Ci. sad mojega večjega ponočnega napora, nullum solitudinis munus Ci.

2. occ.
a) (bogovom posvečen) dar, daritev, daritveni dar, posvetilo, žrtev, žrtveni dar: munera templis ferre O., munus divae perficere V.; poseb. dar(ilo) za mrtve(ga), mrtvaški dar, zadušni dar, zadušnica: cineri haec mittite nostro munera V., aliquem postremo donare munere mortis Cat., munera praeferentes Suet.
b) darilo, ki so ga dajali oblastniki narodu v zahvalo za svojo izvolitev ali da bi se mu priporočili za nadaljnjo naklonjenost (gledališke in cirkuške igre, razni drugi spektakli, veselice idr.) α) praznična igra: popularia munera Ci., munus Scipionis, dignum eo ipso Ci., venationes, quae vocantur munera Lact.; metaf. hoc munus aedilitatis meae populo Romano amplissimum pulcherrimumque polliceor Ci. (po tožbi proti Veru); poseb. gladiatorska igra, gladiatorski spopad, borilna igra: munus gladiatorium Ci. idr., večinoma samo munus Ci. idr., gladiatorium munus dare L., munus magnificum dare Ci., magna munera dare C., munus edere L., functus est maximo munere aedilicio Ci. kot edil priredil velikanske gladiatorske igre, magnificentissimum aedilitatis munus edere Vell. ali familia (o gladiatorjih) posset munus praebere Ci. β) vodometi: Front. γ) javno, nav. zgrajeno veličastno poslopje, stavba: muneribus nati (Marcelovemu gledališču) sua munera (stebrišče, imenovano porticus Octavianus) mater addidit O., Pompei munera Vell. gledališče; metaf. veličastna zgradba (o svetu): architectus tanti muneris Ci.

Opomba: Star. dat. sg. munere: Luc. fr., abl. sg. moenere: Varr.

mūrālis -e (mūrus) ziden: falces C. kavlji za razbijanje obzidja, pila C. za obrambo na obzidju, tormentum V. za streljanje na obzidje, herba Cels. mušnica, trava sv. Petra, petrovka (Parietaria officialis Linn.), corona zidni venec

1. častna nagrada tistemu, ki se je prvi povzpel na obzidje obleganega mesta: L., Gell.; tudi samo muralis: Plin. iun.

2. z zidovjem in stolpiči okrašeni venec na Kibelini glavi: Lucr.

mūrex -icis, m (prim. gr. μύαξ, μυῖα klapavica)

1. užitni volek, bodljikav lupinar, ki ga pogosto najdemo v Sredozemskem morju: Baianus H.

2. škrlatnik (čokati volek, bodljikava bagrenka), morska školjka z zavito bodljikavo lupino, po kateri se loči od morske školjke, imenovane purpura: Plin.; njegova lupina (pesn.) kot Tritonova troba (tuba): O. ali Forkisova: Val. Fl.; rabljena kot posoda za tekočino: Mart. in kot okras votlin: O.; meton. škrlatni sok, škrlat, škrlatna barva, purpur: Phocaicus, Tyrius O., suave rubens V., lanae bis Afro (Gaetūlo) murice tinctae H.; konkr. škrlatno oblačilo Cod. Th.; pren.: velut murice probitatis inficit Ambr.

3. metaf. bodičaste stvari
a) bodičast rogljač ali skôpec (past): Val. Max., murices ferreos in terram defodere Cu.; štrleča bodica: armarium muricibus praefixum Gell.; železna bodica na uzdi: acutus Stat.
b) čer, kleč, greben, ostro kamenje: acuto in murice remi obnixi crepuere V., sternere forum muricibus Plin.

muriola (murriola, moriola) -ae, f pátoka, zmešana s kuhanim gostim moštom: Varr. ap. Non., murrina genus potionis … hanc mulieres vocabant muriolam P. F. (ki jo zamenjuje z „murrina“).

murmillō (myrmillō, mirmillō) -ōnis, m (menda sor. z gr. μορμύλος, μορμύρος neka morska riba) murmílon (mirmílon), vrsta gladiatorjev, ki so se borili v galski bojni opravi, na vrhu svoje galske čelade pa so imeli kot znamenje podobo ribe; murmilonova nasprotnika sta bila retiarius in Threx: Ci. (z obl. myrmillo in inačico murmillo), Q., Sen. ph., Suet., Aur., Amm., P. F., mirmillo armaturae Gallicae nomen ex pisce inditum, cuius imago in galea fingitur Fest.

murmur -uris, n (onomatop. beseda, indoev. *murmur-; prim. gr. μορμύρω šumljam, šumim, lat. fremo, sl. mrmrati, mrmranje, lit. murmlénti, murménti, stvnem. murmurōn, murmulōn, nem. murmeln)

1. mrmranje, žebranje, šepet, godrnjanje, brundanje, brenčanje, zamolklo rjutje zveri: Varr. fr., populi L., serpit per agmina murmur V., virum V. pohvala, placare deos precibus et murmure longo O. pomirjati bogove z žebranjem dolgih molitev, auditur Massyla per avia murmur (sc. leonis) Mart., tigridis Stat., strepit murmure apium cantus V. brenčanje, murmura comprimere O. pomešane klice.

2. metaf. (o stvareh) šumenje, šumljanje, hrumenje, bobnenje, (o trobilih in piskalih) bučanje, donenje, šum, hrup, glas: Ci., Suet., quasi murmur dare in frangendo graviter Lucr., nuda cadens per levia saxa raucum murmur ciet V. šumi, magno misceri murmure (sc. maris) caelum V., tubicen fera murmura conde Pr., m. inflati buxi (piščali) O., minax m. cornuum H., murmura aurium Plin. šumenje po ušesih; pesn.: contemnere murmura famae Pr.

Opomba: Murmur m: Varr. ap. Non.

Murocincta -ae, f Murocínkta = „obdana z zidom“, vila cesarja Valentinijana II. v Panoniji ob Donavi: Amm.

mūrus (stlat. moerus) -ī, m (prim. moenia pod moene)

1. zid, v pl. zidovje, poseb. mestni zid, mestno zidovje, mestno obzidje: T., Vell., Iust., aggeribus moerorum V., ducere murum L. ali muros V., H. = muros aedificare O. ali instruere ali exstruere L. postaviti (postavljati), (se)zidati, (z)graditi, muro lapideo urbem cingere L., urbem muris saepire N., aries murum attingit C., percussit aries murum Ci., patrii muri V. rodno mesto.

2. occ.
a) nasip, okop: Varr., a Lacu Lemano milia passuum XIX murum perducit C.
b) obseg, obroba, rob lonca: testa, quae terni muro spatiosum colligat orbem Iuv.
c) ograja: cor munitum costarum et pectoris muro Plin.
d) leseni stolp na slonovem hrbtu: Sil.
e) zidni venec kot okrasje Kibeline glave (prim. corona muralis b pod mūrālis): Cl.

3. metaf. zunanji zaščitni zid, pregrada, branik, obramba, zaščita: Graiûm murus Achilles O., lex Aelia et Fufia propugnacula murique tranquillitatis Ci., audacia pro muro habetur S., hic munus aëneus esto H.

mūs, mūris, gen. pl. murium, redko murum, m, f (prim. skr. múṣ- = gr. μῦς = sl. miš = hr. mȉš = stvnem. mūs = nem. Maus = ang. mouse)

1. miš: Pl., Ci., L. epit., Val. Max., Arn. idr., agrestis L., Plin. ali rusticus H. poljska miš, naspr. urbanus H. domača (hišna) miš, araneus Col. menda rovka; k mišim so starodavniki prištevali tudi podgane, kune, hermeline, sobolje idr.: mures Aegyptii Plin. (vrsta podgan), m. Ponticus Plin. morda hermelin, m. odoratus Hier. pižmarica, pižmovka, indumenta ex pellibus silvestrium murium Amm.; kot psovka: ti miš: Petr.: kot ljubkovalna beseda: miš(i)ka: cum me murem dicis Mart.

2. metaf. mus marinus Plin. „morska miš“, vrsta morskih rib ali lupinarjev, po drugih skatove ikre z roženo lupino in bodicami. — Kot nom. propr. Mus, Muris, m Mús = Miš, rodbinsko ime v Decijevem rodu (gl. Decius).

Mūsa¹ -ae, f (izpos. Μοῦσα, čisto lat. Camēna)

1. Múza, nav. pl., boginje umetnosti (poseb. pesništva in glasbe) in znanosti, hčere Zevsa (Jupitra) in Mnemozine. Homer imenuje zdaj eno, zdaj tri in po njem so starodavniki poznali tri ali štiri, od Hezioda naprej devet (Calliope, Clio, Melpomene, Thalia, Euterpe, Erato, Urania, Polyhymnia, Terpsichore), ne da bi jih sestavno ločevali (tako H. v svojih pesnitvah kliče zdaj to, zdaj drugo Muzo): Ci., V., O., H. idr.; metaf. sine ullā Musā Varr. brez česar koli genialnega (veleumnega), brez dovtipnosti, brez okusa, crassiore Musā Q. „na bolj debel način“, bolj neprefinjeno.

2. meton.
a) pesem, pesnitev, pesništvo, način pesnjenja, zvrst pesništva: nova iudicio subdita Musa tuo est O., agrestis, rustica V., silvestrem Musam meditaris avenā V., quid prius inlustrem satiris Musāque pedestri H. z nižjo pesniško zvrstjo, bližje prozi.
b) učenost, nauki, svobodna omika: Atticarum Musarum scriptores Varr., agrestiores Musae Ci. (naspr. mansuetiores).

Mūsa² -ae, m Múza, rim. priimek, npr. Antonius Musa Antonij Muza, Avgustov zasebni zdravnik, ki je vpeljal zdravljenje z mrzlo vodo: H., Plin., Suet.

mustāceum (mustācium) -iī, n: Iuv. in mustāceus (mustācius) -ī, m: Ca. (mustum ali mustāx) mustácej (mustácij) = moštno-lovorov kolač, ženitovanjski kolač iz moke, ki so jo mesili z moštom in začinjali z lovorovim listjem; preg.: laureolam in mustaceo quaerere Ci. ep. = do lovorovega venca (= zmage, zmagoslavja) skušati priti na lahek način (brez truda).

Mutilia Prisca -ae, f Mutílija Príska, ena od članic Livijinega najožjega kroga, soproga Gaja Fufija Gemina (konzul l. 29 po Kr.). Ko jo je l. 31 Tiberij obtožil zakonolomstva z Julijem Postumom, je v senatu naredila samomor: T.

Mūtīnus in Mūtūnus -ī, m (mūtō²) Mutín, Mutún = „bog z velikim spolovilom“ = Priap: Lact., Aug.

mūtō¹, stlat. moitō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *mei̯- menjati; prim. lat. mūtuus, gr. μυῖτος (po)vračilo, sl. maščevati)

I. (z mesta) premakniti (premikati), odmakniti (odmikati), kreniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): neque se luna quoquam mutat Pl. se ne premakne (gane) z mesta, Dianae simulacrum loco mutatum est Ci., iniussu populi mutari finibus L. prestopiti meje, stopiti na meje, ne quis invitus civitate mutetur Ci. da ne bi bil pregnan (izgnan), hinc dum muter O. da le pridem odtod, arbores mutatae V. presajena; zevg.: illa tamen se non habitu mutatve loco peccatque pudice H. se ne preoblači in ne zapušča svojega mesta. —

II.

1. menj(av)ati, zamenja(va)ti, premenja(va)ti: omnibus oppidis m. ad celeritatem iumenta C. v vseh mestih menjavati konje, da bi hitreje prišel naprej, togam paludamento mutare S. fr., vestem cum aliquo Ter.; toda m. vestem Ter., Varr., L., Vell., Sen. ph. ali vestimenta Suet. ali calceos et vestimenta Ci. zamenja(va)ti, obleko, preobleči (preoblačiti) se; pa tudi = žalno obleko obleči (oblačiti), v črno se obleči (oblačiti): Hier., in luctu senatus, squalebat civitas publico consilio veste mutatā L., vestem mutandam omnes meque omni ratione … defendendum putarunt Ci., utcumque mutata potentis veste domos inimica linquis H., m. caelum (podnebje), non animum H., mutandus locus est H. poiskati je treba drugo kopališče, velox amoenum saepe Lucretilem mutat Lycaeo Faunus et igneam defendit aestatem capellis H., m. domos V., m. patriam O. ali terram L., terras H. ali lares et urbem H. ali sedem Sen. ph. izseliti (izseljevati) se, odseliti (odseljevati) se, (od)iti drugam (v drugo deželo; poseb. o pregnancih): exsilio mutant urbem O., m. solum Ci., locum S., crebro m. loca Hirt. bežati iz kraja v kraj, m. expertum iam principem T. menjati (= zapustiti) že znanega gospoda, sidera mutata Petr. poet. od bogov zapuščena, vellera murice, lūto V. naravno (tj. belo) barvo runa zamenjati za rdečo, rumeno (= obarvati rdeče, rumeno), glandem aristā V. želod za klasje = prehranjevanje z želodom nadomestiti z žitom, m. calores Pr. menjati ljubezen = ljubiti drugega, personam Plin. iun. menjati masko (krinko), pren. = svoje vedenje spremeniti, m. orationem ali genus eloquendi Ci., tudi samo mutare Ci. izraze spremeniti (spreminjati), verba mutata Ci. rabljene v prenesenem pomenu, poseb. metonimično rabljene; occ.
a) (blago za blago) menja(va)ti, zamenja(va)ti: res inter se S. menjati blago za blago, trgovati na osnovi blagovne menjave, uvam furtivā strigili H., porcos aere Col. menja(va)ti za denar, mancipia cum mercatoribus vino adventicio S. menja(va)ti za uvoženo vino, merces V., Ap., mutat merces H. prodaja, magno mutari V. drag biti; metaf. victrice patriā victam L., pro Macedonibus Romanos dominos L.
b) kot voj. t.t. mutare militiam menjati vojaško službo = kazensko biti premeščen v nižji vojaški oddelek, biti degradiran: Dig.

2. spremeniti (spreminjati): nihil de victu N., cultum vestitumque H. začeti drugače živeti, iter C. drugo pot ubrati, a nigro color mutatus est in album O., m. colorem H., Q., Sen. rh. idr. (barvo =) lice spremeniti (spreminjati), spremeniti (spreminjati) se v lice, (po)blede(va)ti, osupniti, cibus mutatur (sc. v želodcu) et concoquitur Plin., m. testamentum Ci., consilium Ci. premisliti se (premisliti si), sententiam Ci. sprevreči, spremeniti svoje mnenje, fidem cum aliquo Ter. ne držati besede, umakniti, požreti (dano) besedo, haud muto factum Ter. odobravam to, kar se je zgodilo, ne kesam se storjenega, nihil mutat de uxore Ter. ne spremeni svojega mnenja, drži se svojega mnenja, neque nunc muto Ci. ostajam pri tem, ne kesam se; med. spremeniti (spreminjati se), sprevreči (sprevračati) se, predrugačiti (predrugačevati) se, izpriditi se, (po)kvariti se: mutata est voluntas N. ali fortuna C., venti mutati V., vinum mutatum H. splesnelo, plesnivo vino, (balsamum) melle mutatum Plin., bona facile mutantur in peius Q. se zlahka sprevržejo; z gr. acc.: mutata suos cursus flumina V. ki so spremenile svoj (naravni) tok; act. mutare = med. mutari ali se mutare: mores quantum mutaverint L., ut nihil odor mutaret L., annona nihil mutavit L. se ni spremenila, je ostala nespremenjena, aestus mutabat T. se je obračala, in superbiam mutans T., numquid muto (sc. me): Pl. sem mar umaknil besedo?; occ.
a) spremeniti (spreminjati) = preoblikovati, pretvoriti (pretvarjati): Circa socios mutavit Ulixis H., m. viros in deforme animal O., mutari in marem Plin., mutor in alitem H. = mutari alite O., mutari Nilo (v Nil) Sen. ph., quantum mutatus ab illo Hectore, qui … V., kako drugačen od onega Hektorja; tako tudi longe mutatus ab illo Sampsone, qui … Ambr.
b) različen biti, razlikovati se: tantum (sc. Suffenus iste) abhorret ac mutat Cat., pastiones hoc (v tem) mutant, quod … Varr., quantum mutare a Menandro Caecilius visus est Gell., inter duas filias regum quid mutet inter Antigonam et Tulliam Varr. ap. Gell. kakšna razlika je; impers. non mutat s quod ali an nič ne de, dejansko ni nobene razlike: Icti.
c) popraviti (popravljati), izboljš(ev)ati: factum si quem mutare Ter.
d) spremeniti (spreminjati) = preprič(ev)ati, nagniti (nagibati) k čemu, ukloniti (uklanjati) čemu: mutati Laurentes V., animi mutati ad misericordiam L., mutatae adgnoscunt V. skesane, insania mutat mentem V. zbega, zmede.

Opomba: Star. cj. pf. mutassis = mutaveris: Pl.; inf. mutarier: Pl., Lucr.

mūtuus 3 (gl. mūtō -āre)

1. (iz)posojen: mutuum talentum dare Pl. ali pecuniam dare mutuam Ci. ali dare frumentum mutuum Ci. na posodo (v zakup) da(ja)ti, posoditi (posojati), quaerere pecunias mutuas fenore L. na obresti hoteti vzeti, pecuniam mutuam sumere S., sumere ab aliquo pecunias mutuas Ci. v zakup vzeti (jemati), izposoditi (izposojati) si, sescenties sestertium a privatis mutuum accipere T. kot posojilo prejeti, dobiti, mutuam pecuniam praecipere C. vnaprej vzeti posojilo, pecunias mutuas exigere Ci. na posodo (kot posojilo) zahtevati, argentum mutuum arcessere S. fr., aes mutuum reddere S.; metaf.: pudorem sumere mutuum Pl. izposoditi si sramežljivost, če je človek nima sam; subst. mutuum -ī, n pósoda, posojilo, zakup: Icti., Vulg., accipere mutuum, ali(c)unde exorare mutuom (= mutuum) Pl., sumere mutuum Sen. ph. ali a se mutuum Ca. ap. Sen. ph.; poseb. abl. mūtuō na pósodo, kot posojilo, v zakup: Iust., Vulg., sumptum aliunde ut mutuo Ci.; v besedni igri: ea me deperit: ego autem cum illa nolo facere mutuom. Quia proprium facio: amo pariter simul Pl. = nočem, da mi le posodi svojo ljubezen, hočem jo imeti v lasti.

2. vzajemen, medsebojen, obojestranski, povraten: beneficia N., benevolentia, voluntas Ci., officia Ci., Plin. iun., metus, odium, pernicies, sermones T., accusatio Q. protitožba, mutuum inter se auxilium L., nec mutua nostris dictu refers O. ne odgovoriš nič na moje besede, Mars mutua funera aequat V. ali nox omnia erroris mutui implevit L. na obeh straneh, mutua vulnera Iust., Aur. ali mutui ictūs T. ki si jih zadajajo drug drugemu, olores mutuā carne vescuntur inter se Plin. požirajo drug drugega, mutuarum rerum commercium Iust. trgovina na (blagovno) izmenjavo; subst. mutuum -ī, n vzajemnost, medsebojnost, obojestranskost, vedenje drugega proti drugemu, medsebojen odnos: mutuum in amicitiā Ci., mutuum mecum facit Pl. vrača (ne)milo za (ne)drago, mutuum fit (sc. a me) in mutua fiunt a me Pl. jaz ravnam prav tako (v odnosu do tebe), enako ravnam jaz; adv.: per mutua ali sam acc. mutua, tudi acc. sg. mutuum med seboj, medsebojno, drug z drugim, drug drugega: pedibus per mutua nexis V., inter se mortales mutua vivunt Lucr., e laevo sit mutua dexter Lucr. nasproti pa, mutuum muli scabunt Aus. (gl. mūlus). — Adv. mūtuē in mūtuiter: Varr. ap. Non. (oboje redko) vzajemno, med seboj, medsebojno, zopet: mutue respondere; nav. v istih pomenih adv. abl. mūtuō: Suet., Fr., aestūs maritimi m. accedentes et recedentes Ci., de se m. sentire provinciam Auct. b. Alx. da je prav takega (dobrega) mnenja o njem, kakor je bil on o njej.

myoparō -ōnis, m (gr. μυοπάρων) lahka ladjelovka, lahka piratska ladja: Ci., S. fr., Sen. rh., Ap., Gell., Fl. (z acc. pl. myoparonas), Non., P. F., Ven. Soobl. mioparō -ōnis, m: Isid., Ven.

myrīca -ae, f in myrīcē -ēs, f (gr. μυρίκη) bot. tamaríska, tamaríša (Tamarix gallica Linn.), grm z majhnimi listi in grenko skorjo: V., O., Plin., Vulg.; za označevanje nemogočega, nenaravnega: pinguia corticibus sudent electra myricae V. ali si quis idem sperat, iacturas poma myricas speret O.

myrmēciās -ae, f (gr. μυρμηκίας) mirmékias, črn, nam neznan dragulj z bradavičastimi izrastki: Plin.