Franja

cōnsul -ulis, m, okrajšano v sg. COS., v pl. COSS. (prim. cōnsilium)

1. sprva „prisednik kraljevega svéta“, potem konzul. Consules (množinska obl. je starejša od edninske), ki sta se prvotno (do l. 449) imenovala praetores, sta bila najvišja rimska oblastnika. Po l. 510 (po pregonu kraljev) so jih v centurijskih komicijah volili za eno leto med patriciji, po l. 366 pa tudi med plebejci. Poleg svečeniške (prim. rex sacrificulus) sta imela popolno kraljevo oblast: v miru sta upravljala državo ter bila najvišja sodnika in finančna upravitelja, v vojni pa vojskovodji. Ko pa so v Rimu l. 443 uvedli cenzuro in l. 366 še preturo, se jima je oblast precej zožila: izgubila sta finančno upravo in sodstvo. Službo sta konzula nastopila sprva nav. 1. sekstilija (avgusta), po l. 154 pa 1. januarja. Consul imperiosus, popularis Ci., sellae consulum L., sella consulis Plin. iun. Z besedo consul(es) in z imeni konzulov (v absolutnem abl.) so se označevale letnice in starost stvari in oseb: te (sc. Asinio Pollione) consule V. za časa tvojega konzulovanja, quibus consulibus interierit, non convenit N. ob katerih konzulih = katerega leta, ignoto consule Lucan. neznanega leta, proximis consulibus Ci. prejšnje leto, in destinatos consules Ci. za prihodnje leto, sequentibus consulibus Suet. v naslednjem letu, multos consules inter magna bona numerare Sen. ph. mnoga leta, adiecto (edito) die et consule Icti. s podatkom dne in leta, sine die et consule Icti. brez podatka dne in leta, habere diem et consulem Icti. dan in leto, tot consulum regionumque vina Sen. ph. tolikih let in tolikih vrst vina, amphora centeno consule facta Mart. stoleten, bis tibi consul trigesimus instat Mart. star si skoraj 60 let; imeni konzulov stojita v službeni pisavi v brezvezju (asindeton): M. Claudio Marcello L. Fabio Labione consulibus N., pisatelji pa imeni vežejo z et (pri Ci. in C. dobimo oba načina): C. Claudio Caeci filio et M. Tuditano consulibus Ci., C. Cornelio Q. Minucio consulibus Ci., M. Messala et M. Pisone coss. C., L. Pisone Aulo Gabinio consulibus C.; tudi Mario consule et Catulo Ci., Q. Caepione consule et C. Laelio Ci.; pesn. stoji le eno ime: consule Tullo H. za Tulovega konzulovanja, prim.: Bibuli consulis amphora H. vrč izza Bibulovega konzulovanja. Pomni poseb.: ordinarii consules L., Aus. redna konzula = konzula, ki sta službo redno nastopila s pričetkom leta (po njiju se je leto imenovalo), naspr. consul suffectus L., Lamp. ki je služboval namesto konzula, umrlega pred iztekom leta; consul designatus Ci., L. za prihodnje leto izvoljeni konzul (dokler ne nastopi službe); novi consules L. nova konzula = konzula tega (tekočega) leta, naspr. prioris anni consules L.; consul maior Gell., Fest. konzul, ki je imel oblastništvo (fasces, imperium) ter je predsedoval senatu in komicijam, sprva starejši (od tod maior, sc. natu), pozneje pa tisti, ki je pri volitvah dobil največ glasov, po Julijevem zakonu (lex Iulia) pa oni, ki je imel največ otrok. Rekla: creare consulem Ci. ep. ali consules Varr., Ci., L., Plin. iun. ali aliquem creare consulem (aliquos creare consules, v pass. z dvojnim nom.) C., L., Val. Max. konzula (iz)voliti, koga za konzula (iz)voliti (o ljudstvu), konzula (koga za konzula) (iz)voliti dati (o predsedniku komicij); redk. aliquem dicere consulem ali aliquem dicere consulem cum aliquo L. koga (s kom) za konzula (iz)voliti (o ljudstvu); večinoma aliquem facere consulem (v pass. z dvojnim nom.) koga storiti konzula, koga postaviti za konzula (o ljudstvu) ali (o posamezniku, včasih s pristavkom suffragio suo) storiti, da se kdo izvoli za konzula, glasovati, da se koga izvoli za konzula: L., Vell., Q., Fl., me … primum hominem novum consulem fecistis Ci., cum C. Fabricio P. Cornelius … gratias ageret, quod se (homo) inimicus consulem fecisset Ci., aliquem facere consulem ordinarium Sen. ph., cum ab aratro arcessebantur, qui consules fierent Ci., Marius absens consul factus S.; consulem sufficere nadomestno (iz)voliti konzula (prim. zgoraj consul suffectus): sufficere consules L., suffectus in Lucreti (consulis) locum M. Horatius Pulvillus L., ne consul sufficiatur, non timent Ci.; aliquem sibi consulem substituere Vell. postaviti si koga za konzula namestnika, substituere sibi consules Suet.; consulem rogare konzula za volitve predlagati (o predsedniku komicij): ut consules roget praetor Ci. ep. comitia consulibus rogandis habuit Ci.; consulem subrogare konzula za nadomestno volitev predlagati (nasvetovati) ali konzula po narodu (iz)voliti, ozir. (iz)voliti dati (o predsedniku komicij): ad consules subrogandos venire L., in locum collegae consulem non subrogaverat Aur. (prim.: nec [consul P. Valerius] collegam subrogaverat in locum Bruti L.); aliquem declarare consulem objaviti izvolitev koga za konzula, izvolitev konzula razglasiti dati (o predsedniku komicij ali o volivcih samih): me … una vox universi populi Romani consulem declaravit Ci., quos populus proximis comitiis ingenti consensu consulem alterum, alterum praetorem declaravit L., v pass. (z dvojnim nom.): eiusdem hominis voce et declaratus consul et defensus Ci., comitiis habitis consules declarantur M. Tullius et C. Antonius S., consules declarati P. Scipio Nasica L. Calpurnius Bestia S.; v istem pomenu tudi aliquem renuntiare consulem: comitiis centuriatis L. Murenam consulem renuntiavi Ci., dictator … M. Valerium Corvum … consulem renuntiavit L., v pass.: tua voce (consules) renuntiati sumus Plin. iun.; aliquem consulem designare koga za konzula nameniti, koga za konzula prihodnjega leta (iz)voliti (prim. zgoraj consul designatus): Mamertinum consulem d. Amm., v absolutnem abl.: eodem tribuno plebis et inimico consule (za konzula) designato Ci. V službeni pisavi je pogostna zveza pro consule = konzulov namestnik, prokonzul: Siciliae provinciae, cum esses pro consule, praefuisti Ci., pro consule ad Veios esse L., qui ad urbem sunt pro consulibus C., Furius Camillus pro consule Africae T. Iz te zveze je nastal subst. prōcōnsul -ulis, m (gl. to geslo). — Katerikrat je kdo konzul, se pove z acc. (redk. z abl.) neutr. sg. vrstilnih števnikov, kolikokrat pa s prislovnimi števniki: cum primum consul fuerat L. prvič, Marius … septimum consul Ci., Q. Maximo quintum consule Ci., T. Quinctio quartum consule L., tako tudi: C. Flaminius consul iterum Ci. drugič; tertio consules esse Plin. iun. v tretje, tretjič, Marium creatum septimo consulem Quadr. ap. Gell.; M. Aemilius Lepidus, qui bis consul augurque fuerat L. dvakrat, M. Marcellus ille quinquies consul Ci. — Zgodovinopisci včasih rabijo consul nam. proconsul: L. (XXVI, 33, o Klavdiju), Fl., Aur., Eutr., quaestor obtigit P. Africano consuli (bil pa je le prokonzul) N.

2. consul = najvišji oblastnik v municipijih: Aus., L. Fulvius …, Tusculanorum rebellantium consul, … qui … Romae triumphavit ex iis, quorum consul fuerat Plin.

3. consul = Posvetovalec, Jupitrov vzdevek (po gr. Ζεὺς βουλαῖος ali βουληφόρος): Ap., Vop.

Cōnsus -ī (prvotno menda Cōnsus -ūs, prim. Cōnsuālia), m (= conditus: condere, prim. abscōnsus = absconditus) Konz, Skrivni, Tajni, starorimsko (bržkone podzemeljsko, poljsko) božanstvo. Njemu posvečeni praznik se je imenoval Cōnsuālia -ium, n (sc. sacra) konzualije, obhajali so ga dne 21. VIII. in 15. XII. z dirkami s konji in mezgi: Varr., L., O., Aur.; L. (I, 9, 6) ga zato izenačuje s konjskim Neptunom (Neptunus equester). Pozneje so ga, izvajajoč (po ljudski etimologiji) njegovo ime iz conso = consulo imeli za boga dobrih nasvetov: Aug., Serv., Consus consilio, Mars duello, Lares comitio potentes Tert., salutaria et fida consilia nostris suggerit cogitationibus Consus Arn., Consualia ludi dicebantur, quos in honorem Consi faciebant, quem deum consilii putabant P. F.

Cōpōnius 3 (iz cōpō = caupō) Koponij(ev), ime rimskega plebejskega rodu iz Tibura. Poseb. znana sta Titus Gaiusque Coponii Tit in Gaj Koponij, učena brata: Ci. Nekega kiparja Koponija omenja Varr. ap. Plin. — Od tod adj. Cōpōniānus 3 Koponijev, nanašajoč se na nekega (neznanega) Koponija: villa Ci. ep.

corax -ācis, m (gr. κόραξ)

1. krokar, vran: Hier., Isid.

2. met. (voj.) vran, kljukast zidolom (čisto lat. corvus): Vitr. — Kot nom. propr. Corax -acis, acc. -acem in -aca, m Koraks (Krokar, Vran),

1. Sirakužan, grški retor, odličen in najstarejši pisatelj o govorništvu, državnik v Sirakuzah (po Hier.) okoli l. 476: Ci., Q.; v besedni igri s corax (vran): quare Coracem istum vestrum patiamur nos quidem pullos suos excludere in nido Ci.

2. šalj. ime sužnja: Pl.

3. gora v Etoliji: L.

Cordāliō -ōnis, m Kordalion = Metalec, šalj. ime sužnja: Pl.

Corinna -ae, f (Κόριννα) Korina,

1. lepa grška lirska pesnica iz Tanagre v Beotiji, starejša Pindarjeva sodobnica (ok. l. 510): Pr., Stat.

2. izmišljeno ime Ovidijeve ljubice: O., Mart.

Coriosolitēs (Curiosolitēs) -um, acc. -aōs, m Koriosoliti (Kuriosoliti), galsko ljudstvo na severni armoriški obali (današnji Bretanji); ime je še ohranjeno v imenu današnjega trga Corseul: C. — Soobl. Coriosvelitēs (Curiosvelitēs) -um, m Koriosveliti (Kuriosveliti): Plin.

Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:

1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.

2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.

3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.

4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.

5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.

6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.

7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.

8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.

9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.

10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M.

Cornificius 3 Kornificij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb.

1. Cornificius, ki je v času diktatorja Sule napisal retoriško delo Rhetorica ad Herennium v 4 knjigah: Q.

2. Q. Cornificius Kvint Kornificij, pesnik, Ciceronov in Katúlov prijatelj: Ci. ep., Cat., O. idr.

Coruncānius 3 Korunkanij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; poseb. znan je Tib. Coruncanius Tiberij Korunkanij iz Kamerije, konz. l. 280, prvi plebejski pontifex maximus, izvoljen l. 253, izvrsten vojskovodja, državnik in pravnik: Ci., L. epit., Sen. ph., T.; pl. Coruncāniī Sen. rh. možje, kakršen je bil Korunkanij.

Corydōn -ōnis, m (Κορύδων = Čopasti škrjanec) Koridon, grško moško ime,

1. samogovoreče ime pojočega pastirja: Pr., Col., ex illo Corydon Corydon est tempore nobis V. mi je Koridon pravi Koridon (= pravi škrjanec).

2. neki Gigant: Hyg.

Corynaeus -ī, m (Κορυναῖος iz κορύνη kij, bat) Korinej, Batonosec, Kijenosec, ime dveh Trojancev iz Enejevega spremstva: V.

Coscōnius 3 Koskonij(ev), ime rimskega plebejskega rodu. Poseb.

1. C. Cosconius Gaj Koskonij, pretor za Ciceronovega konzulstva in pisatelj del o starožitnostih: Varr., Ci.

2. C. Cosc. Calidiānus Gaj Kosk. Kalidijan, govornik srednje veljave Ci.

3. Cosc., satirični pesnik, Marcijalov sodobnik: Mart.

Cossutius 3 Kosucij(ev), ime rimskega rodu; znan je poseb. neki stavbenik s tem imenom: Vitr.; Cossutia Kosucija, prva Cezarjeva žena: Suet.

Cottius -iī, m Kotij, ime dveh knezov, očeta in sina, ki sta v prvi polovici 1. st. po Kr. gospodovala nad raznimi ligurskimi ljudstvi v Kotijskih (po njiju poimenovanih) Alpah; oče je bil Avgustov sodobnik in prijatelj: Amm.; po sinovi smrti je njegova dežela v Neronovem času postala rimska provinca: Suet., Eutr., Aur. — Od tod adj. Cottiānus 3 = Cottius 3 Kotijev, Kotijski: Cottianae civitates XV Plin., Cottianae Alpes T. ali Cottiae Alpes T., Amm. (gl. Alpēs).

Cotys -tyis, acc. -tȳn in redk. -tym, voc. -ty, abl. -tye, m (Κότυς), redk. v lat. obl. Cotus -ī, m Kotis, Kot, ime traških knezov. Poseb.

1. Kot(is) I., traški kralj od l. 382 do 356, Ifikratov tast, zahrbtno umorjen: N. (z gen. Coti in acc. Cotum), Val. Max. (z gen. Cotyis).

2. Kot(is) II., Sevtov (Seuthēs) sin, kralj Odrizov (Odrysae), Perzejev zaveznik v vojni z Rimljani: L. (z obl. Cotys, Cotyis, Cotyn in Cotye), Eutr.

3. Kot(is) III., kralj Odrizov, ki je podkupil mak. prokonzula Gaja Kalpurnija Pizona, da je dal usmrtiti Rabocenta, glavarja traških Besov, in druge traške poslance; v rimski domači vojni je stal ob strani Gneja Pompeja ter mu poslal 500 konjenikov pod poveljstvom svojega sina Sandala (Sandalēs ali Sandala): Ci. (z dat. Cotyi), C. (z nom. Cotys in gen. Cotyis), Lucan. (z acc. Cotyn).

4. Kot(is) V., Remetalkov sin, pravnuk Kotisa III., živel je v stalnem prepiru s svojim stricem Reskuporidom (Rhescuporis), ta ga je dal naposled usmrtiti: O. (z voc. Coty), T. (z gen. Cotyis, dat. Cotyi, acc. Cotyn in abl. Cotye).

5. Kot(is), brat bosporskega kneza Mitridata: T. (z obl. Cotys).

Cremūtius 3 Kremucij(ev), ime rimskega rodu. Poseb. A. Cremutius Cordus Avel Kremucij Kord, zgodovinopisec v času Tiberija; ker je bil temu cesarju sumljiv zaradi svoje prostodušnosti (v svojem zgodovinskem delu je namreč slavil Marka Bruta in imenoval Gaja Kasija za zadnjega Rimljana), je moral umreti: Sen. rh., Sen. ph., T., Cremuti libertas Q.

Crenaeus -ī, m (Κρηναῖος = Studenčni) Krenaj (Krenej), Studenčnik, ime Kentavra: O.

crēta -ae, f (sc. terra „presejana zemlja [prst]“, ne Crēta, sc. terra „kretska zemlja“, crēta je subst. pt. pf. glag. cernere, izpos. iz lat. je sl. kreda, nem. Kreide)

1. kreda: Ca., Varr., Plin. Starodavniki so kredo uporabljali za lepotičenje obraza in telesa: Petr., Mart., cretā omne corpus intinxti tibi Pl., neque illi iam manet humida creta H.; za čiščenje in valjanje obleke: qui vestitu et cretā occultant sese Pl.; od tod pren.: creta est profecto horum omnium oratio Pl. = prežene vso otožnost iz srca; za pisanje: sani ut cretā an carbone notandi? H. (po naravni simboliki jasnih in temnih barv pomeni bela barva nekaj ugodnega, veselega, npr. srečne dni, črna barva pa nasprotje; v tem stavku preneseno na značaj), prim.: quaeque sequenda forent, quaeque evitanda vicissim, illa prius cretā, mox haec carbone notasti? Pers.; za zaznamovanje cilja na dirkališču: peracto legitimo cursu ad cretam stetere (equi) Plin. pri kredi, met. = pri brazdi, napolnjeni s kredo, ob cilju; v zdravilstvu: Plin.

2. bela glina za izdelovanje lončene posode: Plin.; poseb. pečatna glina, pečatna prst: creta illa Asiatica, qua utuntur in publicis et privatis litteris (obsignandis) Ci.

3. pesn. bel glen, bel grez: rapidum cretae veniemus Oaxen V. do Oaksa, ki vleče s seboj bel glen (drugi berejo Cretae), cr. Promethea Col. poet.

Opomba: Ljudska etimologija je besedo naslanjala na ime otoka Krete; prim.: creta ab insula Creta, ubi melior est Isid.

Cricolabus -ī, m (= λαμβάνων κρίκον) Krikolab = Prstanoljub, šaljivo ime pri Pl.