Franja

Zadetki iskanja

  • Ēpytus -ī, m (Ἤπυτος) Epit,

    1. Trojanec, Enejev tovariš; od tod patronim Ēpytidēs -ae, m (Ἠπυτίδης) Epitid, Epitov sin = Perifant: V.

    2. kralj v Albi: O.
  • equārius 3 (equus) konjski: medicus Val. Max.; subst. equāria -ae, f kobilarna, žrebčarna: Varr.
  • equisaetum (equisētum) -ī, n (equus in saeta, sēta) bot. konjski rep, njivska preslica: Plin., Ap. h. Soobl. equisaetis (equisētis) -is, f: Plin. in equisēta -ae, f: Ap. h.
  • Erythrae -ārum, f (Ἐρυϑραί) Eritre,

    1. mesto v Beotiji vzhodno od Plataj: Plin., Stat.

    2. naselbina tega mesta na polotoku jonske obale nasproti Hija, eno izmed 12 jonskih mest v Mali Aziji: Ci., L., Plin.

    3. mesto v Etoliji pri Navpaktu: L. — Od tod adj. Erythraeus 3 (Ἐρυϑραῖος) eritrski, iz (jonskih) Eriter: Sibylla Varr. fr., Ci., terra, triremes L.; subst. Erythraea -ae, f (Ἐρυϑραία, sc. νῆσος) Eritrski polotok: L.; njegovi preb. Erythraeī -ōrum, m Eritrani: L.
  • Eryx -ycis, m (Ἕρυξ) Erik,

    1. gora na zahodni sicilski obali s prastarim Venerinim svetiščem in bogoslužjem. Ob zahodnem vznožju gore istoimensko mesto, porušeno v prvi punski vojni: N., V., L., O. idr. Gora se imenuje tudi Erycus mons Eriška gora: Ci., L. fr., T.

    2. heros eponymos tega kraja, sin Venere in argonavta Buta (Būtēs), znameniti rokoborec, ki ga je ubil Herakles, ko mu je hotel ugrabiti govedo iz Gerionove črede: V., O.

    3. eden Perzejevih nasprotnikov: O.

    4. ime nekega Indijca: Cu. (z acc. -ēn, nekateri pišejo Erix -icis) Od tod adj. Erycīnus 3 eriški, iz Erika: vertex V., litora V. sicilsko, concha Pr. Veneri posvečena eriška bisernica, na kateri je po svojem rojstvu splavala na Ciper, Venus Erycina Ci., L., Suet., tudi samo Erycina -ae, f Eriška: Erycina ridens H., Erycina … monte suo residens O.; subst. Erycīnī -ōrum, m Eričani, preb. eriškega mesta: Plin.
  • Ēsquilius 3 (ex in colere, prim. inquilīnus) predmesten, zunajmesten: mons Esquilius O. Eskvilinski grič z dvema vrhovoma, Kajspijem (Caespius) in Opijem (Oppius), severozahodno od rimskega mesta znotraj Servijevega obzidja (zdaj Sta. Maria maggiore). Subst. Ēsquiliae (slabše Ēxquiliae) -ārum, f Eskvilije, zunanje mesto ali vas na Eskvilinskem griču, vodnato in hladno: Varr., Ci., O., Suet., collis Esquiliarum L., Ēsqu. salubres H., atrae (prim. v nadaljevanju campus Esquilinus) H., aquosae Pr., gelidae Iuv. Od tod adj.

    1. Ēsquiliārius 3 Eskvilijski: collis Esquiliarius (po drugih Esquiliarum) L.

    2. Ēsquilīnus 3 Eskvil(ij)ski (eskvilijski): Varr., porta L., T., campus Ci., Suet. poljana ob Eskvilijah, sprva rimsko pokopališče, pa tudi morišče, od tod Esquilinae alites H. eskvilinski vrani, krokarji, veneficium H. iz mrtvaških kosti. Mecenat je pozneje dal tam zgraditi krasno palačo in spremenil ves kraj v čudovit vrt: H.; subst. Ēsquilīna -ae, f (sc. porta) Eskvilijska vrata: Ci.
  • etēsiae -ārum, m (gr. οἱ ἐτησίαι, sc. ἄνεμοι) pasatni vetrovi, redni vetrovi, večinoma severozahodnik, ki ob pasjih dnevih veje po Egejskem morju: Ci., C., Lucr., L., T., Plin. iun. idr.; v sg. etēsiās -ae, m (ὁ ἐτησίας): Plin.; v pl. tudi etēsiae -ārum, f (sc. aurae): Hyg., Isid.
  • ēthicē -ēs, f (gr. ἠϑική) nravoslovje, etika: Q.; tudi ēthica -ae, f: Lact. Od tod adj. ēthicus 3 (gr. ἠϑικός) nravosloven, nraven, etičen, moralen: Sen. rh., Sid., res Gell. = nravoslovje, etika; adv. ēthicōs (gr. ἠϑικῶς) nravoslovno, etično: Sen. rh.
  • Eupalium -iī, m (Εὐπάλιον) Evpalij, mesto ozolskih Lokrov: L.; pri Plin. Eupalia -ae, f (Εὐπαλία) Evpalija.
  • Eurymus -ī, m (Εὔρυμος) Evrim, vedež: Hyg. Od tod patronim Eurymidēs -ae, m (Εὐρυμίδης) Evrimid, Evrimov sin (Telemus): O.
  • ēvocātōrius 3 (ēvocāre) pozivajoč; od tod subst. ēvocātōria -ae, f (sc. epistula) pozivno pismo, pozivnica (s katero so koga pozvali na cesarski dvor): Cod. Th., Cod. I.
  • expendō -ere -pendī -pēnsum „iztehtati“, od tod

    1. skrbno odtehtati (za kaj, s čim), odmeriti (s čim): pol ego, qui te expendi, scio Pl., hunc hominem decet auro expendi Pl., aurum auro expendetur Pl., aurum, qui (= quo) Hector expensus fuit Pl., expendere bacam, nucem Cels., ut iam expendantur, non numerentur pecuniae Ci., expenso gradu Pr. z odmerjenim korakom; pren. (v duhu) preteht(ov)ati, premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), pretres(a)ti: argumenta non tam numerare soleo quam expendere Ci., in dissensione civili expendendos cives, non numerandos puto Ci., testem diligenter expenditis Ci. verodostojnost priče lahko skrbno presojate, iidem expendunt atque aestimant voluptates Ci., expendere omnes casus V., causam meritis, animo singula dicta suo O., contraria apud animum suum Val. Fl., verba arte, consilia belli T.

    2. occ. (ker so starodavniki pri izplačevanju odtehtovali kovinske paličice) izplač(ev)ati, plačati, izda(ja)ti: expensum est auri pondo centum Ci., nominibus (dolžnikom) certis expendere nummos H. posojati, expendere viginti milia talentûm in hos sumptus Iust., usuras gravissimas Dig. Pogosto pt. pf. expēnsus 3 v reklu expensam pecuniam (pecunias expensas) ali expensum aliquid alicui ferre vknjižiti, da se je komu izplačal (posodil) denar: haec pecunia necesse est aut data aut expensa … sit Ci., qui L. Antonio mille nummum ferret expensum Ci., quid proderat tibi te expensum illis non tulisse Ci., da jim nisi vknjižil, ne tu expensum muneribus ferres Ci., da ne vknjižiš pod rubriko „za darila” non amplius quam terna milia in singulos menses expensum sumptui ferre solitus N. navadno za svoje potrebe mesečno ni izdal več kakor 3000 sestercijev (pravzaprav: kakor mesečni izdatek ni vknjižil več kot … ), homines … , quibus sine fenore expensas pecunias tulisset L. je bil denar posodil brez obresti; pren.: mentio facta est de legione ea, quam expensam tulit Caesari Pompeius Caelius in Ci. ep. ki jo je prepustil, oddal, ipsam facilitati suae expensum ferre Dig. pripisovati, expenso ferre vestem supellectilis nomine Dig. pohištvu prištevati. Subst. expēnsa -ae, f (sc. pecunia) izdatek, (s)trošek: Cl., Ulp. (Dig.), Vulg. = expēnsum -ī, n: bene ratio accepti atque expensi inter nos convenit Pl., acceptum et expensum Ci. (prim. acceptum pri accipiō).

    3. pren. kaj plačati = pokoriti se za kaj, kazen trpeti za kaj: poenas Iovi fato expendisse supremo Acc. ap. Ci., talīs voluisti expendere poenas? V., infanda per orbem supplicia et scelerum poenas expendimus omnes V., scelus expendisse merentem Laocoonta ferunt V., expendere poenas capite T. z glavo plačati (brez obj.), dura supplicia Sil.
  • fabārius 3 (faba) bobov: Ca. Kalendae fabariae = Iuniae (meseca junija namreč dozori bob, ki so ga rabili za žrtvovanje): Macr.; subst.

    1. Fabāria -ae, f (insula) Bobov otok (zdaj Borkum): Plin. (ki govori tudi o več Bobovih otokih).

    2. fabāriī -ōrum, m bobojedci: Isid.
  • fabātus 3 (faba) bobnat, z bobom narejen, bobov: Varr.; subst. fabāta -ae, f (sc. puls) bobova kaša: Plin.
  • falārica (phalārica) -ae, f (fala)

    1. veliko metalno kopje, falarika: Enn. ap. Non., Serv., Aug., contorta phalarica venit V., emissis soliferreis falaricisque L., f. telum maximum et dictum a falis, id est a turribus ligneis Non., f. genus teli missile, quo utuntur ex falis, id est ex locis exstructis, dimicantes P. F.

    2. zažigalna puščica, s smolo, tuljem in drugimi vnetljivimi snovmi ovito metalo; na sovražnike so ga prožili z metalnim strojem (catapulta): Lucan., Sil., Gell., Veg., phalarica erat Saguntinis missile telum hastili abiegno … ; ferrum autem tres longum habebat pedes L.
  • Falcidius 3 Falcídij(ev), ime rimskega rodu; najbolj znan je C. Falcidius Gaj Falcidij, tr. pl. v Ciceronovem času: Ci. — Kot adj. lex Falcidia Falcidijev zakon (ki je določal, naj volila ne presegajo 3/4 zapuščine, da dobi dedič vsaj 1/4 dediščine): Icti.; od tod abs. Falcidia -ae, f Falcidijeva četrtina, meton.
    a) četrtina, odtegnjena tistim, ki so v oporoki prejeli tako volilo: Icti. ali
    b) prisojena kot zakonito dolžni del staršem ali otrokom: Icti. Od tod adj. Falcidiānus 3 Falcidijev: Ci.
  • falcula -ae f (demin. falx) srpič, srpek; metaf.

    1. vinjek (vinjak), kosir, vinoraz: Ca., Col.

    2. krempelj (pri mačkah): Plin. – Kot rimski priimek Falcula -ae, f Falkula, npr. C. Fidiculanus F. Gaj Fidikulan Falkula: Ci.
  • Faliscus 3 faliskijski, faliskiški, falerijski = ki spada k mestu, imenovanem Faleriī -ōrum, m (gl. Falerii): Faliscus ager Varr., Ci., colonia Fal. Plin. = terra Fal. O., venter Fal. Varr., Mart. (klobasa) tlačenka; subst.

    1. Faliscī -ōrum, m
    a) Faliski, Falerijci: L., C., Sil., Fl.; te so imenovali tudi Aequi Falisci, ker so bili sorodniki Ekvov: V., Sil.
    b) = glavno mesto Faliskov: Eutr.

    2. Faliscum -ī, n Faliskijsko (Faliskiško), faliskijsko (faliskiško) ozemlje: ex Falisco L. in Falisca Plin.

    3. falisca -ae, f gare ob jaslih: Cu.
  • fama -ae, f (prim. gr. φήμη, dor. φᾱ́μα govorica, lat. fārī, fābula)

    1. glas, govorica, ustno -, zgodovinsko izročilo: Pl., Ter., Sis. ap. Non., Cu., Sen. ph., Lucan., Plin., Q., Mart., Veg. idr. si quid audistis communi fama de armis Ci., Daedalus, ut fama est, fugit Minoia regna V., te famā praenovimus O. slišali smo praviti o tebi. Z raznimi glag. premikanja: cum tristis a Mutina fama manaret Ci., fama volat V., Val. Fl., Iust., Flor., Arn., f. volitat Amm. S subjektnim gen.: semper illius gravitatem omnium mortalium fama celebrabit Ci.; z objektnim gen.: quo non illius diei fama pervaserit? Ci., f. exercitūs C. o vojski, nostrae severitatis Ci., periculi C., rerum T. zgodovina, mali O., novi fontis O. o novem studencu. S praep.: f. de illo peragravit Ci., cum haec fama de nostrorum avaritia percrebuerit Ci., f. de victoria Caesaris ad Labienum perfertur C. Objektni pojem, izražen z ACI: Pl., Plin., Val. Fl., Iust. idr. fama tota urbe percrebuit expugnari deos patrios Ci.; pogosto z glag. esse: fama est suas illi dixisse sorores O. govorica gre (je, se širi), fama est Hannibalem iure iurando adactum esse L., fama tenet L., f. obtinet S. se drži, je, kroži, se širi.

    2. pooseb. kot boginja: Fama -ae, f Fama, Govorica: O., Cat., Val. Fl., Stat., extemplo Libyae magnas it Fama per urbes, Fama, malum, quo non aliud velocius ullum V. (pesnik jo upodablja kot hčer Zemlje (Terra) in sestro Titanov).

    3. javno mnenje, glas ljudstva, ljudski glas: Pl., Cu., Val. Fl. idr. contra opinionem militum famamque omnium proelium defugere C., ut famam opinionemque hominum teneret C., f. popularis Ci. ljudska naklonjenost, non timuit mulier amens famam omnium Ci., gentis suae famam perhorrescunt Ci., famam fovemus inanem V.

    4. sloves, glas, ime: qui bonam famam bonorum expetunt Ci. dober glas pri dobrih ljudeh, amantes obliti famae melioris V., f. pudica Pr. neoporečen glas, mala f. S.; v nenavadnem pl.: S. ap. Sen. ph. Z objektnim gen.: f. sapientiae, bene loquendi Ci., summae nobis crudelitatis fama subeunda est Ci., famam inconstantiae non pertimescere Ci.; occ.
    a) (redko) slab glas, slabo ime, obiranje, obrekovanje, ogovarjanje, opravljanje: Ter., T., Plin. iun., me eadem quae ceteros fama atque invidia vexabat S., et famam exstingui veterum sit posse malorum V., nec famā movetur V. (preteče) obrekovanje ga ne straši, famam patieris inultae V.
    b) dobro ime, dober glas, sloves: fama innocentis (sororis) ab amicis paternis defenditur Ci., cui tu famam tuam commendare solebas Ci., si de fama Scauri detraxerit Ci., ut ab huius fama inimicorum impetūs depellere possim Ci., famae consulere Ci. ali servire N., eius fama agitur N. gre za njegovo dobro ime, njegovo dobro ime je na kocki, — visi na nitki, — je na tehtnici, cum tuae, tum suae famae pepercit Ci., imperii nostri famam tuis probris flagitiisque violasti Ci., famam maculari dehonestarique L., famam alicuius lacerare L., T., famam suam laedere Plin. iun.; o ženskah: ženska čast, neoporečno (dobro) ime: famam sororis defendere Ci. famae parcere S., T. ohraniti si dobro ime (čast), cognita f. Pr.
    c) slava, sloves: hac tanta celebritate famae erat iam absentibus notus Ci., aeternam (litoribus nostris) moriens famam, Caieta, dedisti V., (Euadne) Argivae fama pudicitiae Pr. čast, ponos, posteritas famaque Cu. slava pri potomcih.
  • famulus 3 služeč, služen: Venus f. O. služabnica kot ljubica, turba Tyros Sil.; pren.: toga Pomp. fr., aqua, vertex O., dextrae Lucan., artus Val. Fl., ripae Cl. Od tod subst.

    1. famulus -ī, m sluga, služabnik, strežnik, strežaj človeka ali božanstva: Sen. tr., Val. Fl., Mart., Sil., heri et famuli Ci., nec rēfert dominosne illic famulosne requiras O., custos famulusque dei (= Silen) H., famuli (Vulcani) H. pomagači (= Kiklopi), famulus Dianae O. (= kalidonski merjasec, ker izvršuje Dianina povelja), famulus sacrorum O. služabnik (strežaj) pri žrtvovanju. Predklas. obl. famul -uli, m: Enn., Lucr. (osk. famel).

    2. famula -ae, f služkinja, služabnica, strežnica: Lucr., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Iuv., famulas laboribus urguent O., immunes operum famulae dominaeque suorum O., me reginam vocas, sed ego me tuam famulam esse confiteor Cu.; pren.: virtus f. fortunae est Ci.

    Opomba: Sinkop. gen. pl. famulûm: Val. Fl. Star. abl. pl. f. famulābus: Vulg., Aug.