Franja

per-videō -ēre -vīdī -vīsum (per in vidēre)

I.

1. pregled(ov)ati, (po)gledati na, ozreti (ozirati) se na kaj: socerum qui pervidet omnia, Solem accipe O.

2. metaf. ogled(ov)ati (si), pregled(ov)ati, pozorno (po)gledati: cunctaque mens oculis pervidet usa suis O., cum tua pervideas oculis mala lippus H. —

II. dobro (natančno) videti, razločiti (razločevati): a quibus subtiliter pervidendis illam (sc. aciem) locorum diversitas submovet Sen. ph., ita densi rami, ut neque … quae cuiusque stipitis palma sit, pervideri possit L.

2. metaf.
a) razisk(ov)ati, preisk(ov)ati, proučiti (proučevati): intrandum est igitur in rerum naturam et penitus (temeljito), quid ea postulet, pervidendum Ci., pervideamus, utrum finitum funditus omne constet, an immensum pateat vasteque profundum Lucr.
b) uvide(va)ti, sprevide(va)ti, (jasno) spozna(va)ti, doje(ma)ti: et quo iactari magis omnia materiai corpora pervideas, reminiscere Lucr., qui hoc non perviderit Ci., animi mei firmitatem Ci., Col., pulchritudinem illarum longiore tractatu Plin. iun., illa gens barbara, quam utilitatem auribus respuerat, oculis pervidit Val. Max., verum condicionis nostrae habitum Val. Max., causam alterius, alterius argumentum Val. Max., conscientiam, ipsas cogitationes Lact.

per-vigilō -āre -āvī -ātum (per in vigilāre) prebede(va)ti, prečuti noč, čuti, ostati buden ponoči: noctes totas Pl., continuas has tres noctes pessume p. Pl., pervigilare Veneri Pl. Veneri na čast ponoči opravljati sveti obred, noctem Ci., in armis L., nox pervigilata in mero O., ad ignes V., vellem tecum longas requiescere noctes et tecum longos pervigilare dies Tib.

pēs (besedo so izgovarjali pess, iz *ped-s), pedis, m (iz indoev. kor. *ped- stopati, hoditi; prim. skr. pā́dam stopinja, gr. πούς, ποδός, got. fōtus, stvnem. fuoz = nem. Fuss, gr. πέδον in πεδίον tla, polje [= „tisto, po čemer se stopa“], πέδιλον podplat, lat. pedes, pedum, pedica, op-pidum, sl. padem, pasti, peš, pod, lit. pėdà stopa = sled [noge], pãdas podplat, pãdis podstavek)

I.

1. noga (človeška in živalska): Plin., Amm., Vitr., Gell. idr., pedibus aeger S., si pes condoluit Ci., altero pede claudus N., pede (pedibus S. fr.) captus (omrtvičen) L., pedibus non iam valere N. ne biti več trdnih nog, imeti šibke noge, stare pede in uno H., equorum pedes priores N.; posebne zveze: pedem ferre Ter., V., Cat., Sen. ph. iti, priti, prihajati, elipt.: nusquam pedem (sc. feram)! Ter., inferre, ponere Ci. (v)stopiti, efferre Pl., Ci. oditi (odhajati), conferre Ci., L. spoprije(ma)ti se, napasti (napadati); od tod collato pede Cu. ali pede presso L. noga ob nogi, s počasnim korakom, pedem referre Ci., O. ali retrahere, revocare V. nazaj iti, umakniti (umikati) se, auferre pedes Sen. ph. spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti) komu nogo, izpodrivati komu noge = ne (do)pustiti ((do)puščati) komu, da pride komu do živega, pedem opponere O. upreti (upirati) se, pedem opponere alicui Petr. nogo podstaviti (podstavljati) komu = izpodriniti (izpodrivati) koga, skušati komu škoditi, pedem trahere O. šepati, per me ista trahantur pedibus Ci., ante pedes esse (positum esse Ci.) Ter. biti pred nogami = biti pred očmi; s praep.: in pedes se dare ali se conicere Kom. pobrisati (popihati) jo, pete odnesti (odnašati); elipt.: ego me in pedes (sc. conicio) Ter., ad pedes (alicuius) accidere, se abicere, se proicere, se prosternere Ci. vreči se na tla (pred koga), pasti na kolena (pred kom), verna ad pedes Mart. kurir = servus ad pedes Sen. ph. = servus a pedibus Ci.; kot voj. t.t. (o konjeništvu in konjenici): ad pedes descendere ali degredi L. razjahati (konje), stopiti (stopati) s konj, ad pedes desilire C. skočiti s konjev, equitem ad pedes deducere L. konjenici ukazati, naj razjaha, pugna ad pedes venerat L. bojevali so se peš, ante pedes alicuius Ci. vpričo koga, ante pedes positum est Ci. očitno je, circum pedes Ci. okoli sebe, sub pedibus alicuius L. v rokah (oblasti) koga, sub pedibus esse ali iacēre O. malo važen biti, nepomemben biti, ne biti v čislih, sub pede ponere H. ne imeti v čislih, ne marati za kaj; abl. pedibus peš: pedibus flumen transire C., pedibus mereri (merere) L. služiti kot pešec, služiti v pehoti, pedibus ire in sententiam alicuius S., L., (o senatorju pri glasovanju) prista(ja)ti na nasvet (mnenje) koga, oprije(ma)ti se mnenja koga, glasovati s kom; tako tudi: ne (quis) pedibus iret Ci. da ne pritegne (kdo kakemu) nasvetu, da (kdo) ne glasuje; toda: oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. ne po kopnem ne po vodi; occ. kopito, krempelj: equus pede terram ferit V., accipiter columbam pedibus uncis eviscerat V.

2. metaf. (o stvareh, ki jih razumemo kot pooseb.)
a) noga: mensae pes tertius impar O., cito pede labitur aetas O. s hitrim korakom, urno, tacito pede lapsa vetustas O., retrahit pedem unda V., crepante lympha desilit pede H. šumeč.
b) pes veli Ci. jadrna vrv; od tod pede aequo O. ali pedibus aequis Ci. z enako nategnjenima obema jadrnima vrvema = jadrati s polnim vetrom, pedem facere V. le eno vrv nategniti = jadrati s polovičnim vetrom, obliquare laevo pede cornua Lucan. = in contrarium navigare prolatis pedibus Plin. = prolato pede transversos captare Notos Sen. tr. jadrati ob vetru (z vetrom), colligere (pob(i)rati) pedes Tib.
c) navales pedes Pl. veslači.
d) držalo nosilnice: Cat.
e) gorsko vznožje: immi pedes Cassii montis Amm.
f) tla, zemlja, zemljišče, svet: Sen. ph., Vitr., Aus.
g) pecelj: Col., Plin.
h) bot. pedes gallinacei Plin. petelinček, rosnica (prim. gallīnāceus 3).
i) pedes betacei Varr. korenje pese. —

II.

1. meton. korak pri hoji, hod, tek: pedibus vincere O. v dirki, v tekaški tekmi, pedibus melior Lycus V. v teku, quo te, Moeri, pedes? (sc. agunt) V. kam te vodijo koraki?, adi pede tua sacra secundo V. z milostnim hodom, pecunia pedibus compensatur Ci. z daljšo potjo.

2. čevelj (kot dolžinska mera); rim. čevelj je približno 1/3 m; 5 pedes = 1 passus: fossae XV pedes latae C., murus in altitudinem XVI pedum C.; pren.: iustus p. Plin. prava mera; preg.: negat se a te pedem discessisse Ci. niti za ped, metiri se suo pede H. s svojim merilom, s svojimi merili.

3. metaf. (po gr. πούς) udarec, takt, stop(ic)a: mutatis pedibus H., minuti pedes Ci., pedibus claudere verba H., verba in suos pedes cogere O. v stop(ic)e vezati, musa per undenos emodulanda pedes O. dvostih, distih(on).

4. sinekdoha vrsta verza, kitica: Lesbius H. = Sapfina (sapfiška) kitica, pes ter percussus H. jambski trimeter, hunc socci cepere pedem H. to vrsto verza so sprejeli komediografi.

petimen -inis, n petímen, neka gnojna razjeda

1. na ramenu vprežne živine: Luc. fr.

2. pod svinjskim plečetom: Naev.

petra¹ -ae, f (tuj. πέτρα) skala, peč (čisto lat. saxum): Enn. ap. Fest., Cu., Sen. tr., Plin., Gell. — Kot nom. propr. Petra -ae, f Pétra, ime več mest:

1. glavno mesto Kamnite Arabije: Plin. — Od tod adj. Petraeus 3 (Πετραῖος) pétrski: Arabia Plin.

2. mesto na Siciliji, pri Sil. imenovano Petraea (zdaj Casal della Pietra); preb. Petrīnī -ōrum, m Petráni (Petríni): Ci., Plin.

3. mesto v Pieriji: L.

4. mesto v Trakiji: L.

5. obrežno mesto v rimski Iliriji: C.

Phaeāx -ācis, m, pl. Phaeācēs -um, acc. -ācas (Φαίακες) Faják(i), po Hom. veselo in uživaško ljudstvo na otoku Sherija (danes Krf): Ci., V., O., Pr., Amm.; preg.: pinguis Phaeaxque H. tolst in dobro gojen; atrib. = fajáški: populus Iuv. — Od tod adj. Phaeācus 3: Pr. ali Phaeācius 3 (Φαιάκιος) fajáški: Phaeacia tellus (= Corcyra, Krf) O., Tib.; subst. Phaeācia -ae, f (Φαιακία) Fajákija, fajaška dežela = Sherija (Corcyra, Krf) v Jonskem morju: Plin., Tib.; Phaeācis -idis, f (Φαιακίς) Fajákida, naslov Tutikanove pesnitve (o Odiseju in Navzikaji): O.

Phaestum -ī, n (Φαιστός) Fájstos

1. mesto na Kreti: Plin.; od tod Phaestias -adis, f (Φαιστιάς) Fajstošánka: O.; adj. Phaestius 3 (Φαίστιος) fájstoški: tellus O.

2. mesto Ozolskih Lokrov: Plin.

3. mesto v Tesaliji: L.

Phalasarna -ae, f (Φαλάσαρνα) Falasárna, mesto na Kreti: Plin. — Od tod adj. Phalasarnēus 3 (Φαλασάρνειος) falasárnski, iz Falasárne: Susus L.

phalerae -ārum, f (izpos. φάλαρα)

1. svetli naprsni nakit, svetli naprsni okraski (kovinske ploščice na jermenih) za moške: Euryalus phaleras umeris aptat V., nobiles anulos aureos et phaleras deposuerunt L.; poseb. kot vojaško priznanje: Suet., phaleris aliquem donare Ci., hastas, vexillum, phaleras, alia militaria dona (sc. possum ostentare) S.; kot ženski naprsni nakit: Petr.

2. konjski (tudi slonov) načelni in naprsni nakit ali načelni in naprsni okraski na konjskem (ali slonovem) jermenju: Ci., Iuv., Plin., Gell., equus phaleris insignis V., phalerae equorum L.

3. pren. zunanji nakit, zunanji okras: Pers. — Soobl. (po gr.) phalera -ōrum, n: Varr., Plin.

phaunos, n bot. fávn(os), parazitski izrastek na divji olivi: oleastro quoque deputato quod gignatur, vocant phaunos Plin.

Phereclus -ī, m (Φέρεκλος) Fêreklos, gradbenik, ki je Parisu zgradil ladjo, na kateri je ta odpeljal Heleno; od tod adj. Phereclēus 3 (Φερεκλεῖος) Fêreklov: puppis O.

Philae -ārum, f (Φιλαί) Fíle, otoček na reki Nil, južno od Elefantine: Sen. ph., Lucan.

Philaenī -ōrum in (gr.) Philaenōn, m (Φίλαινοι) brata Filéna, Kartažana, ki sta se iz ljubezni do domovine dala živa pokopati: S., Mel., Val. Max., Philaenorum (Philaenōn) arae (Φιλαίνων βωμοί): S., Mel., Plin. „Oltar(ja) Filenov“, pristanišče na meji med ozemljema Kartagine in Kirene.

Philoctētēs (Philoctētā) -ae, m (Φιλοκτήτης) Filoktét, znani Heraklov (Herkulov) tovariš, Pojantov sin, udeleženec trojanske vojne na Agamemnonovi strani. Ker ga je na poti v Trojo pičila kača, so ga pustili na Lemnosu in šele v desetem letu vojne pripeljali pred Trojo, kjer je s Heraklovimi puščicami ubil Parisa: Ci., O., V., Q., Pr., Lact., Hyg. — Od tod adj. Philoctēteus 3 Filoktétov: clamor Ci.

Phintia -ae, f (Φιντία) Fíntija, mesto na Siciliji: Ci. — Od tod preb. Phintiēnsēs -ium, m Fíntijci: Plin.

Phlegra -ae, f (Φλέγρα = φλεγυρά goreča) Flégra, pokrajina v Makedoniji, pozneje Pallene: Plin., Sen. tr. — Od tod adj. Phlegraeus 3 (Φλεγραῖος goreč, vulkanski)

1. goreč, ogenj bruhajoč, vulkanski: vertex (Vesuvi) Sil., campi Plin. ravan med Puteoli in Neapljem, bogata z žveplom (zdaj Solfatara).

2. flégrski (flegrájski), iz Flégre, v ali pri Flégri: campi O. prizorišče boja Gigantov z bogovi (v Paleni ali v Kampaniji), iuga Pr., tumultūs Pr. vojna Gigantov z Jupitrom; metaf.: Phlegraeo campo Pr. na ravnici pri Farzalu ali Filipih (zaradi krvavega in ognjevitega boja).

Phoebus -ī, m (Φοῖβος Č isti, Žareči) Fójb, bogoslužno ime in pesn. pridevek Apolona kot boga sonca: Phoebus Apollo V. ali samo Phoebus O., H., Pr.; pesn. meton. sonce: fugat astra Phoebus H., Phoebi orbis O., repercusso Phoebo O. v sončnem odsevu; od tod = stran sveta: sub utroque Phoebo (sc. oriente et occidente) O. na vzhodu in zahodu. — Od tod

1. subst. Phoebas -adis, f (Φοιβάς) Fójbova svečenica, prerokinja, zamaknjenka, navdušenka: O.

2. adj. Phoebēïus ali Phoebēus 3 (Φοιβήϊος, Φοιβεῖος) Fójbov, Apólonov: ales O. vran, ictus O. žarek sonca, lampas V. sonce, ars O. zdravilstvo, iuvenis (= Aesculapius) O., anguis O. Eskulapova (Asklepijeva) kača, črnica, virgo O. = Daphne; pesn. meton. = lovorov (lovorjev) venec: V.

3. Phoebigena -ae, m (Phoebus in genere = gīgnere, Φοιβογένης) Fójbov sin (= Aesculapius): V.

phoenīx¹ -īcis, (gr. φοίνιξ)

1. m féniks, bajeslovni ptič, ki se je baje vsakih 500 let sam sežgal na svojem gnezdu, iz njegovega pepela pa je vstal mlad feniks: O., T., Sen. ph., Aur.

2. f palma: Plin.

Phoenīx² -īcis, m (Φοίνιξ)

1. Fójniks
a) Amintorjev sin, Ahilov spremljevalec na poti v Trojo: Ci., O., V., Pr., Hyg.
b) Agenorjev sin, Kadmov in Evropin brat: H.

2. Feničán, prebivalec pokrajine Fenicije (gl. spodaj): O., Plin.; pesn. = Kartáginec, Kartažán, Púnec: Sil.; nav. pl. Phoenīcēs -um, acc. -as Feničáni, sloveči pomorščaki in umetniki, ustanovitelji številnih kolonij, pa tudi sloviti gusarji: Ci., S., O., T., Lucan., Mel.; pesn. = Kartažáni: Sil. — Od tod

I. subst. Phoenīce -ēs, f ali Phoenīca -ae, f (Φοινίκη)

1. Fenícija, ozki primorski del zahodne Sirije od Arada do Karmela s pristaniščema Tir in Sidon: Varr., Ci., Plin., Mel.

2. Fojníka (Feníka)
a) mesto v Epiru, glavno mesto Haonije (zdaj Finiki): L., Plin.
b) mesto ob reki Tigris: Amm.
c) otok v Egejskem morju: Plin.
d) otok pri Miziji = Tenedos: Plin. —

II. adj.

1. Phoenīcius 3 (Φοινίκιος)
a) feníški, feničánski: mare Plin.
b) škrlatnordeč, škrlaten, škrlatast, bagren: flos Plin.; subst. Phoenīcium -ī, n škrlatno blago, škrlat: Aug.

2. Phoenissa -ae, f (Φοίνισσα)
a) feníška, feničánska: Tyros O.; kot subst. = Feničánka: Dido V., „Phoenissae“, naslov Evripidove in Senekove tragedije.
b) pesn. metaf. = α) tébska, tebánska (ker je bil Kadmos, ustanovitelj Teb, Feničan): cohors Stat. β) = kartažánska: classis, iuventa Sil.; neutr. pl.: moenia Phoenissa Sil., Phoenissa agmina Sil.; subst. Phoenissa -ae, f (sc. urbs) = Carthago: Sil.

Phrixus (Phryxus) -ī, m (Φρίξος, Φρύξος) Fríks, Atamantov in Nefelin sin, ki je skupaj s sestro Helo na zlatorumenem ovnu zbežal v Kolhido: O., Stat., Col. (poet.), Hyg. — Od tod adj.

1. Phrixēus 3 (Φριξεῖος) Fríksov: soror (= Helle), stagna (= Hellespontus) O., maritus, agnus Mart., mare Sen. tr.

2. Phryxiānus 3 kodrastovolnat, kodrastovolnen: toga Plin.; subst. Phryxiānae -ārum, f kodrastovolnene obleke: Sen. ph.