Franja

Cynosargĕs -is, n (τὸ Κυνόσαργες) Kinosarg, Herakleju posvečena borilnica (γυμνάσιον) severovzhodno od Aten na istoimenskem griču, kjer so se urili nezakonski otroci: L.

Cȳrēnē -ēs, f: S., Mel., Plin., Sil., Iust., Aug., ali Cȳrēnae -ārum, f: Pl., Ci., N., S. fr., L., Cat. (Κυρῆνη) Kirena (Cirena) ali Kirene (Cirene) (fem. pl.),

I. glavno mesto Kirenske (Cirenske) pokrajine (Cyrenaica provincia) v Libiji, grška naselbina, ustanovil jo je Terjan Bat (Battus) l. 631, znana po trgovini, roj. kraj Kalimaha, Eratostena in Aristipa, tudi kirenska (cirenska) pokrajina (provinca): Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Cȳrēnaeus (Κυρηναῖος) kirenski (cirenski): aquae Pr. kirenski (cirenski) studenec (= studenec Muz), iz katerega je pil pesnik Kalimah, urbs (= Cyrene) Sil.; subst. Cȳrēnaeus -ī, m Kirenec (Cirenec), preb. Kirene (Cirene): Aug.; pl. Cȳrēnaeī -ōrum, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): Ci., N., in privrženci kirenske (cirenske) filozofske šole (ki jo je ustanovil Aristip): Ci.

2. Cȳrenaicus 3 (Κυρηναϊκός) kirenajški (cirenajški): ager, finis, Africa Plin., regio Mel. ali provincia Mel., Plin., tudi samo (subst.) Cȳrēnaica -ae, f (Plin.) Kirenajka (Cirenajka), Kirenska (cirenska) pokrajina (provinca), philosophia Ci. ali disciplina Lact. kirenska (cirenska) filozofska šola (ustanovil jo je Aristip); njeni privrženci subst. Cȳrēnaicī -ōrum, m (= Cȳrēnaeī): Ci.

3. Cȳrēnaeicus 3 kirenajški (cirenajški): provincia Mel.; subst. Cȳrēnaeicī -ōrum, m Kirenajki (Cirenajki), preb. kirenske (cirenske) pokrajine: Mel.

4. Cȳrēnēnsis -e kirenski (cirenski): senatus, populares Pl., agri Ci., provincia Dig.; subst. Cȳrēnēnsēs -ium, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): S., Plin., T.; v sg. Cȳrēnēnsis -is, m Kirenec (Cirenec): Aug. —

II. Cȳrēnē -ēs, f Kirena (Cirena),
a) Nimfa, katero je Apolon iz Tesalije prenesel v Libijo, Aristejeva mati; po njej se imenuje kirensko (cirensko) mesto: V., Hyg., Iust.
b) Nimfa, Idmonova mati: Hyg. —

III. studenec v Tesaliji: Serv.

Cȳrus -ī, m (Κῦρος, perz. Khuruš = Sonce) Kir,

I. perzijsko moško ime, poseb.

1. Kambizov sin, ustanovitelj perzijskega kraljestva, padel v boju s skitskimi Masageti l. 529 po tridesetletnem kraljevanju: Ci. idr., imenovan tudi Cyrus maior Ap., Lact. Kir starejši.

2. Cyrus minor Kir mlajši, sin Dareja II. Oha ali Nota, brat kralja Artakserksa Mnemona, namestnik v Prednji Aziji, padel l. 401 pri Kunaksah v boju s svojim kraljevskim bratom, katerega je hotel pahniti s prestola: Ci., N.

3. rimski arhitekt v Ciceronovem času: Ci. Od tod adj. Cyrēus 3 (Κύρειος) Kirov = izvirajoč od Kira: ea, quae Cyrea sunt Ci. ep. Kirove stavbe.

4. ime lepega mladeniča: H. (Carmina I, 17, 25 in I, 33, 6).

— II. azijska reka, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin.

Cythēra -ōrum, n (τὰ Κύϑηρα) Kitere (Citere) (fem. pl.) ali Kitera (zdaj Citera), otok pred Lakonskim zalivom (Cerigo), slaven po prastarem češčenju boginje Afrodite (Venere), ki naj bi se rodila iz morske pene in tukaj stopila na kopno: V., O., Plin. idr. — Od tod adj.

1. Cytherēus 3 (Κυϑέρειος) kiterski (citerski), iz Kitere (Citere): Venus H., tudi samo subst. Cytherēa -ae, f (Κυϑέρεια): H., O., Tib., Pr. ali Cytherēïs -idis, f (gr. Κυϑερηΐς): O. Kiterka (Citerka), kiterska (citerska) boginja.

2. Cytherēïus 3 (Κυϑερήϊος)
a) kiterski (citerski): litora O.
b) Venerin, Veneri posvečen: heros (Aeneas) O., proles (= Hermione) Stat., ignis (= stella Veneris zvezda Venera) Sil., mensis (= Aprilis) O., ales Sil. (o golobu); subst. Cytherēïa -ae, f. Cytherēa: O.

3. Cytherēïas -adis, acc. pl. -adas, f (*Κυϑερήϊας) kiterska (citerska) = Venerina, Veneri posvečena: columbae O.

4. Cythēriacus 3 (*Κυϑηριακός)
a) kiterski (citerski): aquae O.
b) Venerin, Veneri posvečen: myrtus O., columbae Poeta ap. Sen. ph., concha, nectar Mart.

daedalus 3, adv. -ē (gr. δαίδαλος)

1. akt. umetelen: Minerva Enn. ap. P. F., aquilla … effigiata daedale Iul. Val.; z gen. (v čem): natura daedala rerum, verborum d. lingua Lucr.; pren. premeten, zvit: Circe V.

2. pass. umetelno izdelan, umetelno okrašen: tecta V. (o čebeljih panjih), tellus, signa Lucr., daedala carmina chordis Lucr. ki se umetelno menjavajo na strunah. — Kot nom. propr. Daedalus -ī, m Dedal (samogovoreče ime),

1. Ikarov oče, Tezejev in Minojev sodobnik; sezidal je kretski labirint: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj.
a) Daedalēus 3 (Δαιδάλειος) Dedalov: Icarus H., ope Daedalea H.; pesn. soobl. Daedalĕus 3 (Δαιδάλεος): iter (namreč skozi labirint) Pr.
b) Daedalicus 3 dedalski = umetelen: manūs Ven.

2. neki poznejši kipar iz Sikiona: Plin.

damnātio -ōnis, f (damnāre)

1. obsodba: d. sine defensione Ci., damnationem voluntariā morte praevertere T. ogniti se obsodbi, damnationem anteire veneno T. obsodbo prestreči; z obj. gen.: d. Sex. Roscii, d. absentis Ci.; z gen. criminis: d. ambitūs Ci. obsojen zaradi … ; z gen. pretii: d. tantae pecuniae Ci. na tolikšno vsoto denarja; kazen z ad: d. ad poenam sempiternam Lact.

2. pren.
a) plačilna dolžnost: Icti.
b) zavržba: apiastrum in confessa damnatione est venenatum Plin. je, kakor je znano, zavržena strupena zel.

damnō -āre -āvī -ātum (damnum) koga oškodovati, poseb. pa

1. jur. kaznovati, (po)grajati koga zaradi kakega prestopka, obsoditi (obsojati), za krivega spoznati: reus damnatus Ci., absens damnatus est N., damnatum poenam sequi oportebat, ut igni cremaretur C., causa damnata Ci. zavržena, eum inauditum damnare T.; damnari inter sicarios Ci. med morilci, t.j. kot morilec, za umor, toda aliquem pro malo ac noxio d. L. kakor kakega hudobneža in hudodelca; d. lege Iuliā T. ali Pompeiā C. po … Vzrok obsodbe se izraža: z gen. (ki je odvisen od subst. damnum): populus eum sacrilegii damnavit N., damnari furti, iniuriarum, proditionis, ambitūs Ci., maiestatis Ci. zaradi razžalitve veličanstva, falsi damnatus T. zaradi ponarejanja; pren. tudi: d. aliquem stultitiae Ci. razglasiti koga za neumnega; z abl.: damnari eo crimine Ci. na to obtožbo, spričo te obtožbe, damnari crimine regni O., eo nomine damnatus est C. zaradi tega; s preap.: damnari de vi, de pecuniis repetundis Ci., ex Sardinia Ci. zaradi izsiljevanja na Sardiniji, propter eam vim iure damnari Ci., ob annonam compressam L., ob saevitiam T.; z inf. pf.: contra edictum fecisse damnabere Ci. češ da si … , pecuniam egessisse damnati sunt L.; z vzročnim stavkom: damnatus est, quod … (z ind. in cj.; gl. quod). Kazen stoji
a) v gen.: damnari octupli Ci. na osmerno globo, quanti damnatus esset L., d. capitis Ci., N. = capitalis poenae L. ali mortis V. na smrt; pesn.: damnatus longi Sisyphus laboris H. na dolgo delo.
b) v abl.: d. capite (= capitis) Ci., feneratores pecuniā L. na globo, decem milibus aeris L., insigni infamiā Cu., exilio T.
c) redko v dat.: bestiis (= ad bestias) esse damnatum Ap.
č) poklas. s praep.: damnari ad mortem ali ad extremum supplicium T., ad bestias Suet., Icti. na boj z zvermi, in metallum Plin. iun. na delo v rudniku; pesn.: Midas partem damnatur in unam (glede na en del) O.

2. (o tožniku) izvesti, povzročiti obsodbo koga: me ad recuperatores modo damnavit Pl., damnari per iudicem L., C. Licinius Stolo a M. Popilio (na posredovanje, po prizadevanju M. Popilija) suā lege damnatus est L., damnari falso testimonio Ph.

3. pren.
a) dolžnost naložiti (nalagati), obvez(ov)ati: heredes Staberi damnati (sc. po volji zapustnika) populo gladiatores dare H.; posebno pogosto v reklu: voti (redko voto) damnatum esse N., L. obvezan biti v izpolnitev zaobljube (namreč po uslišani prošnji), torej = videti svojo željo izpolnjeno, damnarentur ipsi votorum, quae pro iis suscepissent L. dosegli naj bi to, kar … ; pesn.: vota … agricolae facient; damnabis tu quoque votis V. obvezoval jih boš tudi ti v izpolnitev zaobljub = naklonjen boš … njihovim željam.
b) posvetiti (posvečevati), izročiti (izročati): Proserpina caput damnaverat Orco V. = „je bila za Ork obsodila“ (prim.: Antonius Cyrenensibus damnatur T. Kirencem v dobro), quem damnet labor (sc. leto) V. ki ga boj izroči smrti.
c) obsoditi = zavreči (zametavati), ne odobravati, grajati: damnatura sui non est delicta mariti O., quin te tua numina damnent O., facto damnandus in uno O., damnare consilium Cu., fidem medici Cu. ne prizna(va)ti. — Od tod adj. pt. pf. damnātus 3

1. obsojen: quis te damnatior? Ci. odločneje (huje) obsojen.

2. obsodbe vreden: Pr., Petr., Sil.

damnum -ī, n

1. (zakonita) kazen zaplembe premoženja, denarna kazen, globa: qui civium coniunctionem dirimunt, eos leges morte, exilio, vinculis, damno coërcent Ci., ferre damnum detrectantibus militiam L.

2. pren. izguba, kvar, okvara, škoda: damnum aut (et) malum Kom. neprijetnost, zlasti telesna kazen, haec iactura atque damnum, damna ac detrimenta, si in maximis lucris paulum aliquid damni contraxerit Ci.; s subjektnim gen. ali pron. possess.: damno Tulli Ci. Tuliju v škodo, d. naturae L. prirojena napaka, capitis O. izguba (enega roga) na glavi, cum damno meo magno Pl. na mojo veliko škodo; pesn.: damna … celeres reparant caelestia lunae H. izgube na nebu (= decrescentia caelo cornua); z objektnim gen.: d. sarcinarum Cu., finium T. zmanjšanje ozemlja. Rekla: damnum dare Kom., Ci., Icti. škodo storiti (delati), oškodovati, damnum facere, d. contrahere, d. perferre Ci. ali damnum pati L., Sen. ph., Lucan., Ulp. (Dig.) ali damnum capere Icti., pesn. tudi damnum ferre O. škodo imeti, škodo trpeti, na škodi biti, damnis afficitur Ci. izgube me zadenejo, damno augeor Ter. izguba me zadene, toda: aucta luctibus damna Plin. iun. izgubam so se pridružili še žalostni dogodki; damnum explere ali sarcire C. škodo (zopet) popraviti, povrniti jo.

3. occ. izguba (v vojni): exercitum Caesar duarum cohortium damno … Remorum reducit C. ko je izgubil dve kohorti, damna Romano accepta bello L.

4. pren. konkr.
a) z izgubo združen strošek, žrtev: Plin. iun.
b) ob denar spravljajoča ljubica: hoc ad damnum (= scortum) deferetur Pl.
c) izguba = zlo, ki prinaša trpljenje: speciosum damnum O.
č) v pl. izgube = kar je kdo izgubil: matrem circum sua damna volantem corripuit serpens O. okrog svojih izgubljenih mladičev (prim. O. Metam. XI, 381).

Danaē -ēs, f (Δανάη) Danaja, hči kralja Akrizija, po grških mitih Perzejeva in Jupitrova mati; Jupiter je v podobi zlatega dežja prišel k njej, ko je bila zaprta v stolpu. Po italski pravljici je prišla, pregnana od očeta, v Italijo, sezidala Ardejo, se omožila s Pilumnom ter mu rodila Davna, Turnovega očeta ali deda: V., H., O., Hyg. idr. — Od tod adj. Danaēius 3 (Δαναήϊος) Danajin: Dan. heros (= Perseus) O., Persis O., volucer Dan. Stat.

Dānuvius (slabo Dānubius) -iī, m (kelt.) gornja in srednja Donava (spodnja se je nav. imenovala Ister ali Hister): C., S. fr., H., O., T. idr. — Od tod adj. Dānubīnus 3 donavski: Sid.

daps dapis, f; nom. sg. je zastarel, dat. sg. le: Ca.; večinoma pl. dapēs -um

1. slovesni daritveni (žrtveni) obred ali žrtvena gostija (na čast kakemu božanstvu ali v spomin kakega pokojnika), potem sploh gostija, pojedina: Ca., Cat., sacrum Herculi adhibitis ad ministerium dapemque Potitiis ac Pinariis … factum L., obligatam redde Iovi dapem H., Saliaribus ornare pulvinar deorum dapibus H. z obilno pojedino, dapes et tristia dona … libant cineri (Hectoris) V., conveniunt celebrantque dapes O., dapes cum sanguine O. krvava pojedina, pro grege ferre dapem Tib.; tudi uborna pojedina: veniam dapibus nullisque paratibus orant O.

2. met.
a) jed, jestvina: Val. Max., amor dapis H., humanā qui dape pavit equas O. s človeškim mesom, onerare mensas dapibus, dapibus epulamur opimis, se accingere dapibus V., ictae (fulgure) dapes mensaque disiecta erat T.
b) dapes humanae človeški iztrebek, človečjak: Plin. — Soobl. dapis -is, f: Iuvenc. fr.

datātim, adv. (datāre) drug drugemu podajajoč ali mečoč, vzajemno dajajoč: d. ludere pila Nov. fr., Pl.; sramotilno: d. dat se Naev. fr., Afr. fr., Pomp. fr.

dealbō -āre -āvī -ātum (po)beliti, mavčiti, prevleči z mavcem: Vitr., Suet., Pall., columnas Ci.; pren. (o)čistiti, očiščevati: Hier., se Aug. Od tod adj. pt. pf. v komp. dealbātior bolj pobeljen: Aug.

dēbilitās -ātis, f (dēbilis) pohabljenost, o(b)nemoglost, oslabelost, slab(otn)ost, nemoč, omrtvičenost: Cels., Q., Plin. iun. idr., cunctantem … ingens vis morbi adorta est debilitate subita L., membrorum d. L., d. linguae Ci., senectā ac debilitate (zaradi protina) pedum invalidus T.; v pl.: Gell., a se dolores, morbos, debilitates repellere Ci. vse vrste omrtvičenosti; pren.: debilitas animi Ci., nec dictat mihi … Attis mollem debilitate galliambon Mart.

decem, num. cardinale, indecl.

1. deset: decem annorum exsilium N. desetletno, decem primi Ci., L. (οἱ δέκα πρῶτοι) desetero senatorjev prvakov, t.j. načelniki deseterice dekurij v municipijskih in naselbinskih starešinstvih; piše se tudi: decemprimi; prim. decaprōti. Poleg števnikov, sestavljenih z decem, je najti tudi decem et tres ali tres et decem Ci., ducenta decem quattuor L., septem et decem Pl ali decem septemque N. ali decem septem, septem decem L., decem et octo C. ali decem octo L., decem novem C. ali decem et novem L.

2. sinekdoha deset (kot nedoločno okroglo število): si decem habeas linguas Pl., decem vitiis instructior H.

december -bris -bre, abl. sg. -ī, pl. neutr. -ia, -ium (decem) deseti: mensis December ali subst. December -bris, m (sc. mensis) december, deseti mesec starorimskega leta, ki se je začenjalo z marcem, pozneje 12. mesec sončnega leta: Ci. idr.; sinekdoha me quater undenos implevisse Decembres (= annos) H. da sem živel 44 let. — Od tod kot adj. = decembrski: Kalendae ali Nonae Decembres Ci., Idus Decembres Ci. ep., L., libertas Decembris H. decembrska svoboda = svoboda Saturnalij, obhajanih meseca decembra. — December -bris, masc. December, suženjsko ime: Dig.

decemvir -virī, m decemvir, nav. pl. decemvirī (običajno pisano Xviri) -ōrum in -ûm, m deseteri možje, deseterica, decemviri; sg., v katerem je decem (po naliki subst. triumvir) partitivnega pomena (= mož iz deseterice), je nastal iz starejšega pl.: C. Iulius decemvir diem Sestio dicit L. Decemviri so se v Rimu imenovali raznovrstni oblastniki:

1. decemviri legibus scribundis, ki so napisali zakone dvanajsterih tabel, izbrani po Terentilijevem zakonu l. 451; poleg njih je (za tri leta) vsem drugim prenehala oblast: Ci., Dig., mutatur forma civitatis a consulibus ad decemviros L.

2. decemviri stlitibus (st.lat. litibus) iudicandis, stara sodna oblast, ki je razsojala v pravdah o svobodi in državljanski pravici: Varr., Ci., Plin. iun., Suet., Dig. = bis quini viri O.

3. decemviri sacris faciundis ali sacrorum (sprva duoviri, potem decemviri, naposled quindecimviri) svečeniki varuhi in razlagalci sibilinskih knjig: L.

4. decemviri agris metiundis dividundisque (metiendis dividendisque, v posameznem primeru agro metiendo dividendoque) poverjeniki, ki jim je bila izročena razdelitev državnega zemljišča (ager publicus) med naselnike (sprva triumviri, potem quinqueviri, naposled decemviri): Ci., L.

Decentius -iī, m Decencij, Magnencijev brat, l. 351 po Kr. imenovan za cezarja; po porazu z Alemani v Galiji se je l. 353 po Kr. sam usmrtil: Aur., Eutr., Amm. Od tod adj. Decentiacus 3 Decencijev; subst. Decentiacī -ōrum, m decencijevci, Decencijevi privrženci: Amm.

dēcerpō -ere -cerpsī -cerptum (dē in carpere)

1. odtrgati, utrgati, trgati: Ca., Cu., Col. idr., flores Lucr., O., Plin., Cereris decerpsit aristas O.; z abl. instrumenti: pollice florem, pabula manu O., lilia tenero ungui Pr., laureae ramulos … manu Val. Max. O d kod? undique decerpta oliva H., inde laureas d. Suet.; z abl.: pomum arbore ali adducto ramo O.; s praep.: acina de uvis Ca., mala de arboribus Hyg., ex abiete … fila Plin.; pren.: omnia, nisi decerpantur, arescunt Q.; occ.
a) (s kljunom, z zobmi) odtrgati, utrgati, odgloda(va)ti: oscula mordenti semper decerpere rostro Cat. golobčkati (ljubkovati) se, ita decerpens aequabat semper opus dens Cat.
b) odjesti (odjedati), objesti (objedati), izsrka(va)ti: thymum Plin. (o čebelah), ora puellae Ps.-V., (Copa) posladka(va)ti se z usti …

2. pren. odvzeti, vzeti (jemati) od kod: humanus animus decerptus ex mente divina Ci.; occ.
a) izbirajoč povzeti, posneti, izbrati: habent tamen alii quoque comici … quaedam, quae possis decerpere Q., ex hac (materia) … aliqua in usum principii d. Q.
b) uži(va)ti, pridobiti si: ex re decerpere fructūs H., illibatam virginitatem Sen. rh., primas noctes tecum epulis Pers., decus primae pugnae Sil., murmura vocis Stat.
c) zmanjš(ev)ati, kratiti, pritrgati: ne quid iocus de gravitate decerperet Ci., nihil sibi ex ista laude centurio … decerpit Ci., nec hac re de principatu quidquam decerpsit Val. Max., nihil ex cuiusquam dignitate … decerpseris Plin. iun.
č) uničiti: quae (invidia) spes tantas decerpat Q.

Decidius 3 Decidij(ev), ime rimskega rodu. Posebno

1. Cn. Decidius Samnis Gnej Decidij Samnijec: Ci.

2. L. Dec. Saxa Lucij Decidij Saksa, Cezarjev pristaš, tribunus plebis l. 44; pozneje se je kot Antonijev privrženec bojeval pri Mutini, bil poveljnik dela vojske v vojni proti Brutu in Kasiju ter naposled namestnik v Siriji, padel v boju proti Partom in Labienu: Ci., C., L. epit., Vell.