Franja

asina -ae, f (asinus) oslica: Varr., Col., Plin., Pall., Dig. Kot nom. propr. Asina -ae, m Azina, ime Kornelijevega rodu: L., Macr.

Opomba: Prisc. idr. slovničarji navajajo dat. in abl. pl. asinābus.

asinālis -e (asinus) oslovski, oslast: Ap.

asināricius 3 (asinus) oslovski: mola It.

asinārius 3 (asinus) oslovski: molae Ca., mola Vulg., mulier Ap. oslarica; subst.

1. asinārius -iī, m oslar: Ca., Varr., Suet.; kot psovka kristjanom: Tert.

2. Asināria -ae, f Azinarija, „Komedija o oslih“, „Oslovska komedija“, naslov Plavtove kom.: Pl., Varr.

asinastra ficus smokva azinastra, neznana vrsta smokve: Cloatius. ap. Macr.

asinīnus 3 (asinus) oslov(ski): Hyg., pullus Varr. oslič, oslov mladič, stercus Varr., lac Plin., Cael. osličino mleko (kot zdravilo in lepotilo); pren.: pruna Plin. nekakšne slive, verjetno naši štrbonclji.

Asinius 3 Azinij(ev), ime rim. plebejskega rodu,

1. C. Asinius Pōlliō Gaj Azinij Polion, tudi samo Pōlliō ali Pōliō (-ōnis), Marucinec, roj. l.76, izvrsten državnik, govornik, zgodovinopisec, slovničar in kritik, ustanovitelj prve knjižnice v Rimu. Kot Cezarjev, pozneje pa Oktavijanov pristaš in zaupnik je deloval v obeh vojnah. Bil je konz. l.40, l.39 je triumfiral nad dalmatinskimi Partinci, pozneje pa se je posvečal le še znanostim; umrl je l.4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. idr.; pl. Asiniī Sen. ph. možje, kakršen je bil Azinij.

2. C. Asinius Gallus Gaj Azinij Gal(us), sin prejšnjega, prijatelj znanosti, napisal je spis „ Comparatio patris et Ciceronis“ ter baje zlagal tudi epigrame. Zaradi njegove prostodušnosti ga je Tiberij sovražil, l.30 ga je obsodil na smrt, ne pa tudi usmrtil. L.33 po Kr. je v ječi umrl od gladu: Sen. rh., T., Suet., Plin. iun., Gell., Asinius uterque (oče in sin) Q.

asinus -ī, m

1. osel: longum est mulorum utilitates persequi et asinorum Ci., Calatiae asinum tripedem natum L.; preg.: asinus ad lyram Varr. ap. Gell. osel pri liri (o surovem, za umetnost nedovzetnem človeku; prim. sl.: „meni filozofija pa zajcu boben“), asinus in tegulis Petr. osel na strehi (o nenavadni prikazni), qui asinum non potest, stratum caedit Petr. = bije po vreči, ker konja ne more.

2. pren.
a) osel = tepec (slaboumen človek): neque homines magis asinos umquam vidi Pl., scio te voluisse et me asinum germanum fuisse Ci. ep.; kot psovka: quid tu autem huic, asine, auscultas? Ter., quid nunc te, asine, litteras doceam? Ci.
b) osel = ujedljiv človek: asinus albus Q.

asinusca -ae, f (asinus) azinuska, slabša vrsta grozdja (menda oslove barve): Plin., Macr.

asiō -ōnis, f = axiō -ōnis, f.

Asis -is, m Azij, gora v Umbriji: Pr.; prim. Asisium.

Āsis -idis, gl. Āsia2.

Asisium -iī, n (Ἀσίσιον) Asizij, mesto v Umbriji (zdaj Assisi), kjer se je rodil pesnik Propercij: Pr. (IV [V], 1, 125, kjer piše Asis -is). Od tod subst. Asisinātēs -ium, m Asizijci, preb. Asizija: Plin.

Āsius 3, gl. Āsia2.

Asmīraea -ae, f Asmireja, dežela in mesto Asmirejcev v Seriki: Amm.

Asmūra -ae, f Asmura, hirkansko mesto: Amm.

Asnaus -ī, m Asnaj, gora v Makedoniji: L.

asōmatos -on (gr. ἀσώματος) breztelesen, netelesen: M.

Āsōpodōrus -ī, m (Ἀσωπόδωρος) kipar Azopodor: Plin.

Āsōpus (Āsopos) -ī, m (Ἀσωπός) Azop,

1. reka v tesalski Ftiotidi: L.

2. reka v južni Beotiji in severovzhodni Atiki: Stat.

3. rečni bog, Oceanov in Tetijin (Tethys) sin, Evadnin, Evbejin in Eginin (ki je Jupitru rodila Eaka) oče: O. Od tod patronim
a) Āsōpiadēs -ae, m (Ἀσωπιάδης) Azopiad, Azopov potomec = Eak (Aeacus): O.
b) Āsōpis -idis (-idos), acc. -ida, f (Ἀσωπίς) Azopida, Azopova hči = Egina ali Evadna: O.; Āsōpis Azopida (po Azopovi hčeri Evbeji), tudi ime evbejskega otoka in pokrajine Fliazije: Plin.; adj. Āsōpis ripa Stat. azopsko = beotsko obrežje.

3. frigijska reka: Plin.