Franja

Cypriānus -ī, m, s polnim imenom Thascius Caecilius Cyprianus Tascij Cecilij Ciprijan, sloviti latinski cerkveni oče, roj. okrog l. 200 po Kr. v Kartagini, kjer so ga l. 258 obglavili: Lact., Hier.

Cyprius (-iī) vīcus -ī Ciprska cesta v Rimu na zahodni strani Karin (gl. Carīnae) med Sveto cesto (Sacra via) in Suburo: Varr., pervenire ad summum Cyprium vicum L.

cypros -ī, f (gr. κύπρος) ciper, ciprovo drevo, ki raste poseb. na Cipru in v Egiptu: Plin., Vulg.; tudi dišeče ciprovo olje, pripravljeno iz cvetov tega drevesa (= cyprinum): Plin.

Cypros in (v prozi nav.) Cyprus -ī, f (Κύπρος) Ciper, rodoviten, z ladjedelskim lesom in bakrom bogat otok na vzhodnem koncu Sredozemskega morja, prastaro središče Afroditinega (Venerinega) bogoslužja, prejetega od Sircev; otočani so bili izvrstni kovinarji (zlasti bakrarji) in tkaninski obrtniki: Ci. idr. — Od tod

I. adj.

1. Cypriacus 3 (Κυπριακός) ciprski: expeditio Val. Max., carmen Fulg.

2. Cypricus 3 ciprski: laurus Ca.

3. Cyprius 3 (Κύπριος)
a) ciprski: rex Ci., merces, trabs H., tellus (= Cyprus) O., lactuca Col., laurus Plin.; poseb. aes Cyprium Vitr. ali samo Cyprium -iī, n (od koder v pozni lat. cyprum, cuprum) Plin. ciprska rdeča med, bakrena ruda, baker; kot subst. α) Cypria -ae, f Ciprka, Ciprska boginja, Venerin vzdevek: Tib. β) Cypriī -ōrum, m Ciprci, Ciprčani, preb. Cipra: Ci. ep., N., Cu., Plin.
b) bakren: aerugo, pyxis, vas, mortaria Plin. —

II. subst. Cypris -idis, acc. -ida, f (Κύπρις) Kiprida, Ciprida, Ciprka, Ciprska boginja, Venerin vzdevek: Aus., Prud., M.

Cypsela -ōrum, n (τὰ Κύψελα) Kipsele (fem. pl.), mesto ob Hebru v Trakiji: L., Plin. — Soobl. Cypsela -ae, f Kipsela: Mel.

Cȳrēnē -ēs, f: S., Mel., Plin., Sil., Iust., Aug., ali Cȳrēnae -ārum, f: Pl., Ci., N., S. fr., L., Cat. (Κυρῆνη) Kirena (Cirena) ali Kirene (Cirene) (fem. pl.),

I. glavno mesto Kirenske (Cirenske) pokrajine (Cyrenaica provincia) v Libiji, grška naselbina, ustanovil jo je Terjan Bat (Battus) l. 631, znana po trgovini, roj. kraj Kalimaha, Eratostena in Aristipa, tudi kirenska (cirenska) pokrajina (provinca): Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Cȳrēnaeus (Κυρηναῖος) kirenski (cirenski): aquae Pr. kirenski (cirenski) studenec (= studenec Muz), iz katerega je pil pesnik Kalimah, urbs (= Cyrene) Sil.; subst. Cȳrēnaeus -ī, m Kirenec (Cirenec), preb. Kirene (Cirene): Aug.; pl. Cȳrēnaeī -ōrum, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): Ci., N., in privrženci kirenske (cirenske) filozofske šole (ki jo je ustanovil Aristip): Ci.

2. Cȳrenaicus 3 (Κυρηναϊκός) kirenajški (cirenajški): ager, finis, Africa Plin., regio Mel. ali provincia Mel., Plin., tudi samo (subst.) Cȳrēnaica -ae, f (Plin.) Kirenajka (Cirenajka), Kirenska (cirenska) pokrajina (provinca), philosophia Ci. ali disciplina Lact. kirenska (cirenska) filozofska šola (ustanovil jo je Aristip); njeni privrženci subst. Cȳrēnaicī -ōrum, m (= Cȳrēnaeī): Ci.

3. Cȳrēnaeicus 3 kirenajški (cirenajški): provincia Mel.; subst. Cȳrēnaeicī -ōrum, m Kirenajki (Cirenajki), preb. kirenske (cirenske) pokrajine: Mel.

4. Cȳrēnēnsis -e kirenski (cirenski): senatus, populares Pl., agri Ci., provincia Dig.; subst. Cȳrēnēnsēs -ium, m Kirenci (Cirenci), preb. Kirene (Cirene): S., Plin., T.; v sg. Cȳrēnēnsis -is, m Kirenec (Cirenec): Aug. —

II. Cȳrēnē -ēs, f Kirena (Cirena),
a) Nimfa, katero je Apolon iz Tesalije prenesel v Libijo, Aristejeva mati; po njej se imenuje kirensko (cirensko) mesto: V., Hyg., Iust.
b) Nimfa, Idmonova mati: Hyg. —

III. studenec v Tesaliji: Serv.

Cȳropolis -is, f (Κυρόπολις) Kiropola (Ciropola), Kirovo mesto v Sogdijani: Cu.

Cyrr(h)ēstēs -ae, m (Κυῤῥήστης) Kirec (Cirec), preb. makedonskega mesta Kira (Cira) (Cyrr[h]us, Κύῤῥος): Varr., v pl.: Plin.

Cyrtaeī (Cyrtiī) -ōrum, m (Κύρτιοι) Kirtijci (Cirtijci), bojevito, roparsko ljudstvo v Mediji in Perziji, dobri pračarji: L.

Cȳrus -ī, m (Κῦρος, perz. Khuruš = Sonce) Kir,

I. perzijsko moško ime, poseb.

1. Kambizov sin, ustanovitelj perzijskega kraljestva, padel v boju s skitskimi Masageti l. 529 po tridesetletnem kraljevanju: Ci. idr., imenovan tudi Cyrus maior Ap., Lact. Kir starejši.

2. Cyrus minor Kir mlajši, sin Dareja II. Oha ali Nota, brat kralja Artakserksa Mnemona, namestnik v Prednji Aziji, padel l. 401 pri Kunaksah v boju s svojim kraljevskim bratom, katerega je hotel pahniti s prestola: Ci., N.

3. rimski arhitekt v Ciceronovem času: Ci. Od tod adj. Cyrēus 3 (Κύρειος) Kirov = izvirajoč od Kira: ea, quae Cyrea sunt Ci. ep. Kirove stavbe.

4. ime lepega mladeniča: H. (Carmina I, 17, 25 in I, 33, 6).

— II. azijska reka, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin.

Cyssūs -ūntis, f (Κυσσοῦς) Kisunt (Cisunt), pristaniško mesto v Joniji nasproti Hiosa: L.

Cytae -ārum, f (Κύται ali ἡ Κύταια) Kite (Cite), mesto v Kolhidi, Medejin roj. kraj: Plin. — Od tod

1. adj. Cytaeus 3 (Κυταῖος) kitski (citski), pesn. = kolhidski: terrae (= Colchis) Val. Fl., Cytaei proceres Val. Fl.; subst. Cytaeī -ōrum, m Kolhijci: Val. Fl.

2. subst.
a) Cytaeis -idis, f (Κυταιΐς) Kičanka (Cičanka), Kolhijka (= čarovnica Medeja): Pr.
b) Cytāīnē -ēs, f (*Κυταΐνη) = Cytaeis: Pr.

Cythēris -idis, f, s polnim imenom Volumnia Cytheris Volumnija Kiterida (Citerida), osvobojenka Volumnija Evtrapela, igralka v Rimu, ljubica triumvira Antonija: Ci. ep., Plin., zato Ci. ep. imenuje Antonija Cythērius Kiteridi (Citeridi) vdani.

Cythnos (Cythnus) -ī, f (Κύϑνος) Kitna (Citna), otok v Kikladih jugovzhodno od Atike, s toplicami: L., O., T. idr. Od tod adj. Cythnius 3 kitenski (citenski), s Kitne (Citne): Timanthes Q.

Cytis -is, f (Κύτις) Kitis (Citis), otok ob vhodu v Arabski zaliv: Plin.

Cytōrus (Cytōros) -ī, m (Κύτωρος) Kitor (Citor), gorovje v Paflagoniji: Plin., Val. Fl. (z acc. Cytōron), iuvat undantem buxo spectare Cytorum V., Cytore buxifer Cat.; istoimensko mesto ob gorovju: Mel. — Od tod adj.

1. Cytōriacus 3 kitorski (citorski): mons O., pecten O. iz zelenikovine.

2. Cytōrius 3 kitorski (citorski): iugum Cat., montes Plin.

Dācī -ōrum, m Daki, Dačani preb. Dakije: C., H., T.; sg. Dācus -ī, m Dak, pri pesnikih večinoma kolekt.: V., H., T. — Od tod adj.

1. Dācicus 3 daški: bellum Plin. iun.; subst. Dācicus -i, m (sc. nummus), v času Domicijana, zmagovalca v daški vojni, kovan daški zlatnik: Iuv.

2. Dāciscus 3 daški: Lact.

3. Dācus 3 daški: Stat.

4. Dācius 3 daški; subst. Dācia -ae, f (sc. terra) Dakija, dežela, ki je obsegala današnjo Romunijo med Donavo in Karpati: T., Plin. iun.

dactylus -i, m (gr. δάκτυλος prst -a); pren. prst, daktil, prstu podobna stvar,

1. = datelj: Plin., Pall.

2. = dactylis: Col.

3. neka školjka: Plin.

4. neki dragulj: Plin.

5. neka trava (Panicum dactylon, Linn.).

6. v metriki stopica —⏑⏑, daktil, ker ima kakor prst tri neenake člene: Ci. idr.

7. Dactylī Idaeī (Δάκτυλοι Ἰδαῖοι) idski Daktili, ki jih Ci. latini z Idaei Digitī, starodavni demoni, Kibelini svečeniki v Frigiji blizu gore Ide in pozneje na Kreti, poistoveteni s Koribanti. Njihova imena so: Kelmis (Topilec), Damnameneus (Kladivo), Akmon (Nakovalo); pripisovali so jim obdelovanje železa: Plin.

dadūchus -i, m (gr. δᾳδοῦχος) plameničar, v pl. dadūchī = svečeniki elevzinske Demetre; ti so namreč ob elevzinskih misterijih častilce boginje vodili v njeno svetišče s plamenico v roki v spomin na to, da je Demetra svojo hčer Perzefono blodeč po svetu iskala z gorečo plamenico: Fr.