Cyllēnē -ēs, f (Κυλλήνη) Kilena,
I. severovzhodno obrobno arkadijsko gorovje, roj. kraj Merkurja in njemu posvečeno: V., L. idr. Od tod
1. subst. Cyllēnidēs -ae, m Kilenid = kilenski rojenec, rojen na Kileni: M. (o Merkurju).
2. adj.
a) Cyllēnius 3 (Κυλλήνιος) α) kilenski, s Kilene: Cyllenia proles (= Mercurius) V., ales Val. Fl., Cl., caduceator ille Cyllenius Arn., mons Cyllenius (= Cyllene) Mel.; kot subst. Cyllēnius -iī, m Kilenec (= Merkur): V., O. β) = Merkurjev: proles (= Cephalus, Merkurjev in Kreuzin sin) O., ignis (= premičnica Merkur) O.
b) pesn. soobl. Cyllēnēus 3 (*Κυλλήνειος) α) kilenski: vertex O., Pheneus Cat. ob Kileni. β) = Merkurjev: fides (strune, lira) H., kot ozvezdje: Ci. (Arat.); testudo Cyllenea O. lirasta ženska pričeska.
c) Cyllēnis -idis, acc. -ida, f kilenska ali Merkurjeva: Cyllenis harpē O., Lucan. od Merkurja prejet, planta Sil. —
II. primorsko mesto s pristaniščem in ladjedelnico v severozahodni Elidi: L., Mel., Plin. —
III. Nimfa, Merkurjeva rejnica: Serv., P. F.
Zadetki iskanja
- Cylōn -ōnis, m (Κύλων) Kilon, Atenec, Alkmeonov potomec, olimpijski zmagovalec, zet megarskega tirana Teagena (Theagenes), ki se je hotel l. 612 v Atenah polastiti tiranije; ko se mu to ni posrečilo, je z bratom pobegnil. — Od tod adj. Cylōnius 3 kilonski: Cylonium scelus (Κυλώνιον ali Κυλώνειον ἄγος) Ci. kilonska blaznost (krivda). Po Kilonovem begu so se namreč njegovi privrženci zatekli v zavetišče žrtvenikov boginje Atene in Erinij na atenski trdnjavi; Atenci so jih kljub temu brezbožno usmrtili, čeprav so jim prej obljubili prost odhod. Da bi to krvavo krivdo poravnali, so poklicali Epimenida, najslavnejšega vedeža tiste dobe.
- cymbalium -iī, n (gr. κυμβάλιον) zvonček v hidravliki (prim. cymbalum 2.): Vitr.
- cymbalum -ī, n (gr. κύμβαλον)
1. glasbilo cimbale, iz dveh medenih polobel, kateri so (poseb. ob Kibelinih in Bakhovih svečanostih) udarjali drugo ob drugo (zato tudi v lat. večinoma v pl.): Plin., Q., Plin. iun. idr., cum collegae tui domus cantu et cymbalis personaret Ci., tympana tenta tonant palmis et cymbala circum concava Lucr., cymbalorum et tympanorum pulsus ali tympanorum et cymbalorum strepitus L., Matris (Cybeles) quate cymbala circum (da čebele ne odlete) V., ubi cymbalûm sonat vox Cat., cymbala Thebano concrepuere deo Pr., tundet ad Idaeos cymbala rauca choros Pr., cymbala pulsans amicus Iuv.; pren.: Apion quidem grammaticus (hic quem Tiberius Caesar cymbalum mundi vocabat, … ) Plin. svetovne cimbale = ki ves svet napolnjuje s svojimi učenimi razpravami.
2. zvon v hidravliki: Vitr. - Cȳmē -ēs, f (Κύμη) Kima,
1. = Cūmae -ārum, f: Sil., Stat.
2. mesto v Eolidi, roj. kraj Hezioda in Efora; od tod je izšla naselbina Kume (Cumae) v Kampaniji: N., L., T. idr. — Od tod adj. Cȳmaeus 3 (Κυμαῖος)
1. gl. Cūmae.
2. kimski, iz (eolidske) Kime: Varr., Col., fundus, Athenagoras Ci.; kot subst. Cȳmaeī -ōrum, m Kimci, preb. Kime: L. - Cymīnē -ēs, f Kimina, mesto v Tesaliji: L.
- Cȳmothoē -ēs, f (Κυμοϑόη) Kimotoja,
1. Nereida: V., Pr., Hyg., Sil.
2. studenec v Ahaji: Plin. - cyna -ae, f kina, neki bombaževec v Arabiji: Plin.
- Cynaegīrus, po večini rokopisov Cynegīrus -ī, m Kinajgir, Kinegir, Atenec, ki je po bitki pri Maratonu, ko so Perzijci bežali na ladje, skočil v morje in se z desnico oprijel sovražne tovorne ladje, hoteč ji preprečiti, da bi odrinila; ko so mu sovražniki odsekali desnico, je zadrževal ladjo z levico, a ko je izgubil tudi to, si je poskušal pomagati z zobmi: Plin., Iust., Cynaegiri exemplum imitatus Suet.
- Cynāpēs -ae, m, po drugih Cynāpsēs -is, m Kinap(s), azijska reka, izlivajoča se v Črno morje: O.
- cynicus 3 (gr. κυνικός)
1. pasji; medic. spastici cynici Plin. bolni za pasjim krčem, pasjemu krču podvrženi.
2. Cynicus 3, adv. -ē kiniški (ciniški) = kiniški ločini (filozofski šoli) pripadajoč. Glavno načelo te šole, ki jo je ustanovil sokratik Antisten, je bilo izogibanje vsem življenjskim potrebščinam in s tem pridobitev nravne svobode in neodvisnosti. Vzdevek Cynicus 3 prihaja deloma od tod, ker so se privrženci te ločine zbirali na Kinosargu (Cynosarges), še bolj pa, ker se je Atencem zdelo njihovo mišljenje in življenje „pasje“. Poleg Antistena sta najznamenitejša predstavnika te šole Diogen (ὁ κύων) in Kratet (Cratēs -ētis); gens (ločina) Pl., Cynice hic accipimur Pl., cena Petr. boren obed, Cynicae institutionis doctor T. učitelj kiniške filozofije. — Od tod subst. Cynicus -ī, m kinik (cinik), kiniški filozof, v pl. kiniki, kiniška ločina: Varr. fr., Cynicorum autem rationem atque vitam alii cadere in sapientem dicunt, … alii nullo modo Ci., mordacem Cynicum sic eludebat H., non doluit patriā Cynicus procul esse Sinopeus (= Diogenes) O., Cynici nudi (= Diogenis) dolia Iuv. - cynocauma -atis, n (gr. κυνόκαυμα) vročina pasjih dni, pasja vročina, v pl. pasji dnevi: Plin. Val.
- Cynopolis -is, f (Κυνόπολις) Kinopola,
1. egiptovsko mesto v delti: Plin. Od tod Cynopolītēs nomos Kinopolski okraj, poimenovan po tem mestu: Plin.
2. mesto na nekem otoku nad Memfido: Plin. - cynor(r)hoda -ae, f ali cynor(r)hodon -ī, n (gr. κυνόῤῥοδον)
1. bot. šipek: Plin.
2. (v obl. cynorrhodon) cvet rdeče lilije: Plin. - Cynos (gen. sg. = κυνός) flūmen Pasja reka v Arabiji: Plin.
- Cȳnos (Cȳnus) -ī, f (Κῦνος) Kin, predgorje in pristaniško mesto v Lokridi: L., Mel., Plin.
- Cynoscephalae -ārum, f (Κυνὸς κεφαλαί Pasje glave) Kinoskefale, gričevje med Skotuso in Ferami v Tesaliji; tu je l. 365 Pelopida premagal Aleksandra Ferskega, Flaminin pa l. 197 makedonskega kralja Filipa III.: L.
- Cynossēma (Cynos sēma) -atis, n (τὸ Κυνὸς σῆμα) Pasje znamenje, vzhodni rt traškega Herzoneza, kjer je bila pokopana v psico preobražena Hekuba: Mel., Plin., M.
- Cynosūra -ae, f (Κυνὸς οὐρά Pasji rep) Kinosura,
1. Severnica, skrajna zvezda v repu (ozvezdja) Malega medveda, tudi Mali medved: Ci., O., Lucan., Val. Fl. Od tod adj. Cynosūris -idos, acc. -ida, f (Κυνοσουρίς) kinosurska, Malemu medvedu pripadajoča: ursa O. Mali medved.
2. arkadijsko mesto: Stat.
3. pl. Cynosūrae -ārum, f Kinosure, rt na Salamini: Ci., Lact. - Cynthia2 -ae, f Kintija, Cintija, dekliško ime, poseb. izmišljeno ime Propercijeve ljubice, ki ji je bilo v resnici ime Hostia: Pr., O., Ap.