Franja

Curtius 3 Kurcij(ev), ime sabinskega in rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. Mettius Curtius Metij Kurcij, Sabinec, ki se je po ugrabitvi Sabink bojeval z Rimljani in se naposled naselil v Rimu: L.

2. M. Curtius Mark Kurcij, srčen rimski mladenič, ki se je baje l. 362 prostovoljno s konjem kot žrtev pognal v prepad, ki je nastal na forumu: L.

3. C. Curtius Postumus Gaj Kurcij Postum, ki ga je Ciceron priporočil Cezarju za vojaško tribunstvo, po začetku državljanske vojne goreč Cezarjev privrženec: Ci. ep.

4. Curtius Montānus, gl. Montānus.

5. Curtius Nicia Kurcij Nicija z otoka Kosa, osvobojenec nekega Kurcija, Pompejev sodobnik in prijatelj ter prek njega seznanjen z drugimi rimskimi imenitniki, učen razlagalec pesnika Lucilija: Ci. ep., Suet.

6. Curtius Rufus Kurcij Ruf, kvestor, potem prokonzul v Afriki v Klavdijevem času: T.

7. Q. Curtius Rufus Kvint Kurcij Ruf, najbrž sin prejšnjega, zgodovinopisec (v Klavdijevem času), napisal je 10 knjig zgodovine Aleksandra Velikega (De rebus gestis Alexandri Magni), prvi dve nista ohranjeni. — Kot adj.
a) lacus Curtius Kurcijevo jezero, imenovano po nekem Kurciju (morda po Marku Kurciju, gl. zgoraj pod 2.); v starih časih je pokrivalo del rimskega foruma, v času Augusta je bilo le še suh „puteal“: Varr., L., O., Aur.; imenovalo se je tudi lacus Curtii: Suet., P. F.
b) Curtius fōns Kurcijev studenec, ki ga je v Rim speljal Kaligula, del Klavdijevega vodovoda (aquae Claudiae): Plin., Suet., Front.

curtus 3 (pt. pf. nekega glag. s pomenom rezati, curtus = odrezan; prim. carēre, carō, nem. izpos. kurz) okrajšan, skrajšan, okrnjen, zakrnel: dolia Lucr. ali vasa Iuv. krnjave, nočne posode, testa O., tegula Pr., curto vetus amphora collo Pr., c. supellex Pers., c. calix, c. testa Mart., curtum temone iugum Iuv.; (poseb. in v prozi le o okrnjenih udih): cum curta pars aliqua est Cels., si quid ibi curti est, sarcire Cels. če se je ondi (namreč na ušesih) kaj snovi pogubilo, id quod curtum est Cu. (po naravi) zakrneli udi; (o živih bitjih): c. mulus H. ali equus Pr. kosast, kosorep, Iudaei H. obrezani; klas. le pren. nepopoln, pomanjkljiv (poseb. o govorni sestavi), boren, enostranski: Lact., nihil inconditum, nihil curtum, nihil claudicans Ci., meae quidem (aures) … curta sentiunt nec amant redundantia Ci., quasi curta sententia Ci. = enostranska misel, enostranski nazor, c. res (imetje) H., fides Iuv.

curvō -āre -āvī -ātum (curvus)

1. kriviti, skriviti (skrivljati), zakriviti (zakrivljati), (u)sločiti, upogniti (upogibati), (za)vihati: Mel., Plin., cum nux plurima curvabit ramos V., c. collum, genua sua V., genu deo (pred bogom) Vulg., cervicem alicuis Vulg. vrat upogniti komu, rotundas curvat aper lancīs H. sklede se šibijo pod veprom, c. trabes O., per … circuitu curvantem bracchia longo Scorpion atque aliter curvantem bracchia Cancrum O., oppositoque genu curvavit flexile cornu O. je ob uprtem kolenu (usločil in) napel lok, tako tudi curvare arcum manu Stat.; nec nostrum seri curvarent Aeacon anni O., curvata senio membra T., anus quaedam curvata gravi senio Ap.; iter … in orbem curvat eundem O. leta venomer v istem krogu, se curvare in cornua Cu. (o luni); s proleptičnim obj.: bimā curvans iam cornua fronte V. ki že dobiva krive roge, fretis acrior Hadriae curvantis Calabros sinus H. ki krivi (izjeda) zalive Kalabrije, cornua nec valuit curvare in paelice Iuno Pr. priležnici nastaviti krive roge; od tod v pass.: portus ab Euroo fluctu in arcum curvatus V. v loku izjeden (usločen), in quocumque frutice curvatur arcus caelestis Plin.

2. med. (u)kriviti se, zakriviti (zakrivljati) se, (u)sločiti se, sključiti se, šibiti se, upogniti (upogibati) se, pripogniti (pripogibati) se: digiti curvantur in ungues O., curvari manus (coeperunt) et aduncos crescere in ungues O., cumulusque immanis aquarum … curvari et crescere visus O. da se boči, pondere serpentis curvatur arbor O., adoptatis curvetur frugibus arbos Col. poet., arbor curvata suis fetibus Sen. tr., arbor (jambor) curvatur (namreč ob nevihti) Plin. iun., vitis curvatur Col., curvatur acies (ostrina) ferri Col., palma in diversum curvatur Plin., insectorum quorundam pedes foris curvantur Plin., crocodilo priora genua post curvantur, posteriora in superiorem partem Plin., homo ad necessaria opera curvatur Cels., nefas esse rectum animal (človek) curvari, ut adoret terram Lact.

3. pogosto pt. pf. curvātus 3 ukrivljen, zakrivljen, kriv, usločen, slok, upognjen, pripognjen (pripogljiv): cuspis curvata O., curvata glandibus ilex O., cruraque pinnigero curvata pisce O. goleni čisto spodaj ukrivljene v plavutasto ribo (ribji rep), turbo (vrtalka) actus habenā curvatis fertur spatiis V. se suče v krožnem teku, vitulus fronte curvatos imitatus ignes … lunae H. zakrivljena plamena lune = plameneči lunin krajec, curvatae in sua fata trabes Pr. v njegovo pogubo upognjena drevesa, orbis (krog, obroč) leviter curvatur Vell., copidas vocabant gladios leviter curvatos, falcibus similes Cu., iugum montis … curvatum Cu., os paululum in interiora curvatum Cels., cucumeres in hamos curvati, luna nova curvata in cornua, pontus Euxinus curvatus in cornua Plin., cubiculum in absida (hapsida) curvatum Plin. iun. soba krožne oblike, toto curvatus corpore Stat., pacem curvatis genibus orare Amm.; (o valujoči vodi) tudi = lokast, vzbočen, vzbokel: tollimur in caelum curvato gurgite V., illum curvata in montis faciem circumstetit unda V. vzboklo se dvigajoči val (prim. κυρτὸν κῦμα).

4. pren. komu vrat upogniti = omečiti, omehčati koga: quamvis neque te munera nec preces … nec vir … curvat H.

cūstōs (po drugih cŭstōs) -ōdis, m

1. stražar, čuvar (čuvaj), paznik, varuh, čuvarica, varuhinja: clamor a vigilibus fanique custodibus tollitur Ci., custosne urbis an direptor et vexator esset Antonius Ci., c. defensorque provinciae Ci., praesides libertatis custodesque tribuni plebis Ci., c. ac vindex cupiditatum Ci., custodem religionum, comitiorum, rerum omnium urbanarum facere aliquem Ci., c. capitis mei, rei publicae, senatūs, dignitatis, fidei, litterarum, otii Ci., salutis Ci., Cu., custodes salutis suae Q., custos saluti T., custos … in frumento publico est positus Ci., gazae c. regiae N. ali c. pecuniae regiae Cu. kraljevi zakladnik, in hortis custodem imponere fructus servandi causā N., c. agri captivi S. fr., portae L., ipse pecuniae quam regni melior c. L., custode rerum Caesare H., optime Romulae custos gentis H. (o Avgustu), virtutis verae custos rigidusque satelles H., severum custodem pudicitiae (časti) agere Val. Max., c. pecuniae immensae Sen. rh. (o skopuhu), arcis Cu., casae, istius domicilii Sen. ph., L. Piso urbis c. Sen. ph. ali securitatis urbanae c. (= praefectus urbi) Vell., custodes legum Col., assiduus c. auctoritatis Plin., c. patrimonii Q., hortorum Suet., iurium T.; (o čuvarju živine): c. caprigeni pecoris Ci. poet., formosi pecoris, gregis V., ovium H. ovčar, boum O. govedar; (o živalih čuvajih, poseb. o psih): c. Tartareus (= Cerberus) V., c. liminis Ph., villae Col., c. mutus Col., serpentem custodem ibi ponere Hyg., magnus draco, quem canunt poëtae custodem Scythici fuisse luci Mart.; preg.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum! Ci.; custos kot fem.: antiqua herilis fida custos corporis Enn. ap. Non., domus Herculei custos Pinaria sacri V., sacerdos (svečenica), Hesperidum templi custos V., c. aedicularum Petr. vratarica.

2. occ.
a) (o božanstvih) varuh = zaščitnik, zavetnik; kot fem. varuhinja = zaščitnica, zavetnica: dii custodes conservatoresque huius urbis Ci., Priape, custos es pauperis horti V., ab Iove Neptunoque sacri custode Tarenti H., claustraque custodem pacis cohibentia Ianum H., armenti c. O. (o Panu), Iovi Custodi templum ingens … sacravit T., novam … excitavit aedem in Capitolio Custodi Iovi Suet.; c. urbis, Minerva Ci., nemorum Latonia c. V., montium c. nemorumque Virgo H. (o Diani), perpetuorum c. Vesta ignium Vell.
b) vodnik mladega človeka, učitelj, mentor: his discipulis privos custodes dabo Pl., vici cautos custodes meos Pl., bone custos, salve Ter., appositi erant custodes, qui eum a pristino victu deducerent N., dum custodis eges H., ipse (pater) mihi custos incorruptissimus omnes circum doctores aderat H., imberbus iuvenis, tandem custode remoto, gaudet equis canibusque H., custos famulusque dei Silenus alumni H., c. et comes Iuli V., custodem nobis et paedagogum dedit Sen. ph., cui (adulescenti) in rubrico aetatis non praeceptor modo, sed custos etiam rectorque quaerendus est Plin. iun., discipuli c. Iuv.; kot fem.: natarum altrix eadem et fidissima custos Stat. vodnica, učiteljica.
c) čuvar, spremljevalec kake ženske (nav. skopljenec): aliquem custodem concubinae addere Pl., custodem assiduum Ioni apponere virgini Acc. fr., virginis abditae custos pavidus H., multae tibi tum officient res, custodes, lectica, ciniflones H., vigil c., c. otiosus puellae, custode amoto O., dure vir, imposito tenerae custode puellae nihil agis O., nimium servat custos Iunonius (od Junone najeti) Io O., quos tibi custodes ponam? Pr.
č) voj. čuvar α) stalni spremljevalec, sprevodnik, telesni stražar, v pl. tudi = telesna straža; nav. custos corporis, v stiku včasih le custos: qui corporis custos fuerat Alexandri N., inter corporis custodes iter facere N., qui externorum corpori custodes aderant T., rediit iam in cubiculum, unde iam et custodes diffugerant Suet. β) vojaški stražar, stražnik, straža: nullus est portis custos Ci., cubiculi custodes N. sobni stražarji, custodes ponere N., custodes disponere in vallo C., Lentulus Spinther de muro cum vigiliis custodibusque nostris colloquitur C., custodes dividere per domos eorum L., custodes fallere L., imber … custodes vigilesque dilapsos e stationibus suffugere in tecta coëgit L., custodes removere Val. Max., amotis custodibus T., custodes in urbe Suet. γ) v pl. posadka, varstvo, zaščita: custodes dare Ci., N. fr., eius pontis … custodes reliquit principes N., interfectis Novioduni custodibus C., interficere paucos custodes arcis L.
d) custos armorum orož(nič)ar, vojaški čin v vojski in mornarici: Paul. (Dig.).
e) jetniški paznik, jetničar: quoi bini custodes semper totis (h)oris occubant Pl., clam se custodibus subduxit N., iugulari a custodibus N., praefectus custodum N. ječar, in manicis et compedibus saevo te sub custode tenebo H., tradi custodibus Auct. b. Afr., corruptis custodibus effugere T.; popolno: custos carceris Pl.
f) paznik, nadzornik pri oddajanju glasovnic: aliquem suis comitiis praerogativae primum custodem praeficere Ci., custodes tabellarum Ci.
g) paznik, opazovalec, nadzornik kake osebe, zasledovalec: Ca., numnam hic relictus (es) custos, ne … Ter., „Custodem“, inquit, „Tullio me apponite“ Ci., Dumnorigi custodes ponit, ut, quae agat, quibuscum loquatur, scire possit C., Bessus … custos verius quam comes Cu., alium custodem dare, qui attendat Plin. drugega opazovalca dati, inditi custodes T., efflagitare aliquem … custodem factis atque dictis suis Suet.
h) α) astr. Custos (= Ἀρκτοφύλαξ) ozvezdje Medvedar: Vitr. β) založna vitica na vinski trti: Ca., Col., Plin.

3.
a) (o pooseb. abstr.) čuvar, varuh, kot fem. čuvarka, varuhinja: sapientia c. et procuratrix totius hominis Ci., fortitudo c. dignitatis Ci., malus est c. diuturnitatis metus Ci. slab porok trajne posesti je strah, ipsaque (natura) corporis est custos Lucr., leges diligentissime pudoris custodes Q.
b) met. (o pooseb. konkr.), le pesn. shranilo, shramba: eburnea telorum custos (= pharetra) O., dantque sacerdoti custodem turis acerram O.

Cutiliae (Cotiliae) -ārum, f Kutilije (Kotilije), staro sabinsko mesto vzhodno od Reate: L., Sen. ph., Suet.; v sg. Cutilia -ae, f Kutilija: Cutiliae lacus Kutilsko jezero: Varr. ap. Plin., Plin. — Od tod adj. Cutiliēnsis -e kutilijski: Cutiliēnsis lacus (= Cutiliae lacus) Varr., Macr. Cutilius 3 kutilijski: Cutiliae aquae Plin., Cael. (z obl. Cotiliae) ali samo Cutiliae (subst.) Cels. zdravilni studenec pri Kutilijah (Kotilijah).

Cyanē -ēs, f (Κυάνη) Kiana, „ Temno modri studenec“, izlivajoč se v sirakuško Veliko luko: Plin.; tudi Nimfa tega studenca, mitična Anapova ljubica, ki je od žalovanja po ugrabljeni Prozerpini zvodenela: O., Sil., Cl.

Cyaneos -ī, m (Κυάνεος Temnomodri) Kianej, reka v Kolhidi: Plin.

cyaneus 3 (gr. κυάνεος) temno moder, morsko sinji: Prud., avis … colore cyaneo Plin. Od tod subst. Cȳaneae (Cy̆aneae) -ārum, f (Κυάνεαι) Kianeji = Symplegades, skalnata otočka v izlivu Traškega Bosporja v Črno morje: O., Val. Fl., Mel., Plin.; od tod adj. Cȳaneus (Cy̆aneus) 3 kianejski, Kianejski: cautes Lucan., rupes, montes, fragores Val. Fl.

cyathus (cyatus, cuatus) -ī, m (gr. κύαϑος)

1. črpalo, korec, zajemalka za zajemanje vina iz mešalnega vrča in točenje v kozarce: statui ad cyathum H. biti postavljen za točaja, puer dignus cyatho caeloque Iuv. vreden točajske službe pri bogovih, stare alicui ad cyathum et vinum Suet. biti točaj pri kom.

2. met.
a) čaša, kozarec, kup(ic)a: Pl., Ter., Varr., Mart., tibi si sit opus liquidi non amplius urnā vel cyatho H.
b) ciat, votla mera za tekoče in suhe snovi, ¹/₁₂ sekstarija = 0,0456 litra: Cels., Col., Plin., tribus aut novem miscentur cyathis pocula commodis H. (slabi pivci so pili ³/₁₂ sekstarija vina, zmešanega z ⁹/₁₂ vode, močnejši pa obratno), qui Musas amat impares, ternos ter cyathos petet vates H., sume cyathos amici sospitis centum H. na prijateljevo zdravje izpij sto ciatov.

cybaeus 3 (iz gr. κύβη, κύπη, prim. lat. cupa) trebušast, le v zvezi navis cybaea ali kot subst. cybaea -ae, f (sc. navis) prevozna, tovorna ladja: navis cybaea maxima Ci., rogatus de cybaea Ci.

Cybelē -ēs in -ae, f (Κυβέλη) Kibela,

1. frigijska gorska boginja, velika mati bogov, podoba zemeljske rodovitnosti, Saturnova in Telurina (Tellus) hči, ki so jo Grki enačili z Rejo (Ῥέα = ἡ ὀρέα ϑεά), Rimljani pa z boginjo Opo (Ops). Njeni skopljeni svečeniki Galli (prim. tudi Corybantēs) so jo slavili v divjih orgijah. Njeno podobo so l. 204 iz Pesinunta pripeljali v Rim, kjer so boginji na čast vsako leto v začetku aprila prirejali igre megalezije (Megalē[n]sia). Pozneje so jo upodabljali kot gospo (matrona) z levjo vprego in s stolpasto krono na glavi: V., Cat., Mart., Tert., turrigerā frontem Cybele redimita coronā O. — Soobl.
a) Cybela -ae, f: Tert.
b) pesn. Cybēbē -ēs, f (Κυβῆβη) Kibeba: V., Pr., Ph., Lucan., Sil.

2. (menda le mitično) frigijsko gorovje pri Kelenah (Celaenae): O. — Soobl. Cybelus -ī, m Kibel: V. (Aen. III, 111, kjer stoji tudi Cybelae). — Od tod adj. Cybelēius 3 (Κυβελήϊος)

1. Kibelin (= boginje Kibele): Attis O., frena (levov ob Kibelinem vozu) O., limina Stat. Kibelinega svetišča.

2. kibelski, z gore Kibele: Cybeleia (sc. dea) O., mater O.

Cybelista -ae, m (Κυβελιστής) Kibelist, Kibelin svečenik: Ps.-V. (Copa 25; tudi Calybīta v istem pomenu).

Cybistra -ōrum, n (τὰ Κύβιστρα) Kibistre (fem. pl.), mesto v Kataoniji, pozneje Kapadokiji ob vznožju Tavra: Ci. ep.

cyclas -adis, f (gr. κυκλάς) krožna, krogasta, okroglasta. Kot subst.

1. (sc. vestis) ciklada, bela, do kolen segajoča in s škrlatnim robom obšita svečana tunika rimskih gospá: Pr., Iuv., Lamp. idr.

2. Cyclas -adis, f (sc. insula) Kiklada: Vitr., Sen. tr., Sil., Iuv., nav. v pl. Cycladēs (pesn. tudi -ĕs) -um, acc. večinoma -as, f (Κυκλάδες, sc. νῆσοι) Kikladi, otočje v Egejskem morju, ki obkroža otok Del: C., N., L., V., H., O. idr.

cyclicus 3 (gr. κυκλικός) krožen; occ.

1. cikličen, cikliški: scriptor cyclicus H. cikliški pisec, pesnik epskega cikla (kroga), eden izmed grških pesnikov, ki so živeli več stoletij po Homerju ter v epskih pesmih opisovali mitične dogodke homerskega in pohomerskega obdobja, t.j. od začetka sveta do smrti Odisejevega sina Telegona; taki pesniki (κυκλικοί) so bili npr. Stasin(os), Arktin(os), Lesh(es); cyclica carmina Isid.

2. encikloped(ij)ski: disciplinae M.

Cyclōps -ōpis, acc. -ōpem in -ōpa, m (Κύκλωψ iz κύκλος in ὤψ = Okroglooki) Kiklop, večinoma v pl. Cyclōpēs (pesn. -ōpĕs) -um, acc. -ōpēs in -ōpas, m Kiklopi, prastaro mitično ljudožersko pleme v Grčiji in Italiji. Kiklopi so imeli ogromna telesa in le eno oko v glavi; po Homerju so živeli na Siciliji (na Etni?) in se ukvarjali z živinorejo. Baje so zgradili kiklopske zidove in izumili kovaštvo ter bili Vulkanovi kovaški pomočniki, ki so Jupitru kovali strele, drugim bogovom pa orožje. Pozneje (po Heziodu) so jih imeli za sinove Urana in Gaje (pravzaprav so Kiklopi poosebljena hudourna sila). Sg. Cyclops (= Polyphemus): Cyclops alter multo importunior Ci. (o Veru [Verres]), ut speciosa dehinc miracula promat, … cum Cyclope Charybdin H., nisi per luctus licuit Cyclopis amorem effugere O.; met. Kiklop = pantomima, ki komično prikazuje Polifemovo ljubezen do Galateje: pastorem saltaret uti Cyclopa rogabat H., ut qui … agrestem Cyclopa movetur H. V pl.: Sen. tr., Mel., non enim te puto esse eum, qui Iovi fulmen fabricatos esse Cyclopas in Aetna putes Ci., Cyclopum educta caminis moenia conspicio V., dum graves Cyclopum Volcanus ardens urit officinas H., fabricam ferream invenerunt Cyclopes Plin. — Od tod adj. Cyclōpius 3 (Κυκλώπιος) kiklopski: regna, libido Sil., tela (strele) Cl., Cyclopia saxa
a) skalnato sicilsko obrežje: V., Sil.
b) skalnato mikensko zidovje: Sen. tr. Cyclōpēus 3 (Κυκλώπειος) kiklopski; le subst. Cyclōpēa -ōrum, n pantomimično prikaz(ov)ani mit o Kiklopu Polifemu: Cyclopea ludere Vop.

Opomba: Pesn. je y večinoma dolg po stavi, redko je kratek: tela … manibús fabricáta Cyclópum O.

cycnus (cygnus) -ī, m (gr. κύκνος) labod, Apolonu posvečena ptica, znana po otožnem in ganljivem petju pred smrtjo (labodji spev): Ci., Lucr., V., H., Mart., iunctis per aëra cycnis carpit iter O. (o Veneri, ki se pelje na vozu, vpreženem v labode); preg.: quid tandem contendat hirundo cycnis? Lucr., certent cycnis ululae V.; met. pesnik: multa Dircaeum levat aura cycnum H.; cycnus kot ozvezdje Labod, Severni križ: Hyg. — Kot nom. propr. Cycnus (redk. Cygnus) -ī, m Ciken, Labod,

1. (večinoma o osebah, preobraženih v laboda)
a) Stenelov sin, ligurski kralj, sprejet med ozvezdja: V., O., Hyg.
b) sin Neptuna in Kalike: O., Hyg.
c) sin Apolona in Hirije, Beočan: O. — Od tod adj. Cycnēius (Cygnēius) 3 Ciknov (Cignov) = Beočana Cikna: Cycneia Tempe O. = beotske Tempe, Cygneius heros O. = Beočan Cigen.
č) sin Marsa in Pinene (ali Pelopije): Hyg.

2. kot zemljepisno ime
a) reka in gora v Kolhidi: Plin.
b) mesto ob Fazidu: Mel.

3. Cycnus περὶ ταφῆς, naslov Varonove satire: Varr.

Opomba: Star. Cucinus: Pl. (Menaechmi, 854; a tudi: quí cluet Cyc[i]nó patre).

Cydnos (Cydnus) -ī, m (Κύδνος) Kiden, reka v Kilikiji pri Tarzu: Ci., O., Cu. idr.

Cydōnia (Cydōnēa) -ae, f (Κυδωνία, *Κυδωνεία) Kidonija, Kidoneja, prastaro mesto na severni kretski obali, znana po kutinah (v pokrajini Kaneji): Mel., Plin., Fl. Od tod

1. subst.
a) Cydōn -ōnis, m (Κύδων) Kidonec, preb. Kidonije: V.; v pl.: Lucan.
b) Cydōniātae -ārum, m (Κυδωνιάται) Kidonci, preb. Kidonije, slavni lokostrelci in kopjaniki: L., Plin.

2. adj.
a) Cydōnius 3 (Κυδώνιος) kidonski, pesn. = kretski: arcus H., spicula V.; poseb. māla Cydōnia ali samo Cydōnia -ōrum, n kutine: Pr., Col., Plin., Macr., lana Cydonia Mart. na kutini.
b) soobl. α) Cydōnēus 3 (*Κυδώνειος) kidonski, pesn. = kretski: iuvencae, pharetrae O., arundo Sil., sagittae Stat.; kot subst. Cydōnēum -ī, n kutinov sok, kutinovo vino, kutinovec: Ulp. (Dig.). β) starejša polatinjena soobl. cotōneus (cotōnius) 3 kotonski, kidonski: mālum Ca., Varr., Plin. kutina, mala cydonia, quae cotonia Cato vocat Macr.; isto subst. cotōneum -ī, n: Plin.
c) Cydōnītēs -ae, m f kidonski, tudi kutinov: vites Col.; kot subst. Cydōnītēs -ae, m (Κυδωνίτης, sc. οἶνος) kutinovo vino, kutinovec: Col.