Franja

Patmus (Patmos) -ī, f (Πάτμος) Pátmos, eden izmed sporadskih otokov južno od Samosa na maloazijski obali, kamor so pošiljali rim. izgnance (zdaj Patino): Plin.

Patrae -ārum, f (Πάτραι) Pátre, mesto s pristaniščem v Ahaji (zdaj Patras): L., Ci. ep. Od tod adj. Patrēnsis -e pátrski: Ci.; subst. Patrēnsēs -ium, m Patráni, preb. Pater: Ci.

patrō¹ -āre -āvī -ātum „uspešno kaj prijeti (v roke vzeti)“, od tod storiti, narediti do konca, (do)končati, dovršiti, izvršiti, izvesti, dognati: Ca., Lucr., Eutr. idr., maluit patrati quam incepti facinoris reus esse T., cuncta, pessimum facinus S., promissa Ci., bellum S., T., Q., Vell., Fl., pacem L. skleniti, iusiurandum L. skleniti z(a)vezo s prisego (in drugimi obredi); od tod pater patratus L., Serv. (= patrātor izvršitelj, izvršnik) z(a)vezni oče, z(a)vezni svečenik, predstojnik fecijalov, ki je ob slovesnih obredih sklepal z(a)veze; v obscenem pomenu patrare (sc. coitum) spolno občevati, doseči spolni vrhunec: Porph., patrans ocellus Pers. pohotne oči.

Pātrōn -ōnis, m Pátron, eden od Evandrovih spremljevalcev: V.

patrōnus -ī, m (pater)

I. patrón = pokrovitelj, zaščitnik, zastopnik, varuh, zavetnik, branilec, branitelj (naspr. cliens).

1. V najstarejši dobi je imel plemenitaš okoli sebe kopico napol svobodnjakov (clientes), ki jih je zastopal pred sodiščem, ker nesvobodni niso veljali za pravno sposobne. To razmerje je bilo trajno in tudi posvečeno po verski plati, ker se je klient udeleževal družinskih daritev (sacra gentilicia): quot enim clientes circa singulos fuistis patronos, tot nunc adversus unum hostem eritis L.

2. V poznejšem času je patronus od ljudi nižjih stanov (poseb. še od mest in pokrajin) svobodno izmed imenitnih rim. mož voljeni zaščitnik (zastopnik, branilec): coloniae Ci., agri Piceni Ci., ii, qui civitates aut nationes devictas bello in fidem receperunt, earum patroni sunt Ci.; tudi gospodar, patron kakega osvobojenca, ker je osvobojeni suženj ostal pod varstvom svojega gospoda: Ci., corrupti in patronos liberti T. —

II. metaf.

1. branilec, zagovornik, zastopnik pred sodiščem, odvetnik (naspr. accusator): Q., iudicis est semper verum sequi, patroni verissimile defendere Ci., p. causae (pravde) Ci. = odvetnik.

2. sploh branilec, zaščitnik, zastopnik: foederum, iustitiae Ci., plebis L., Iust.

Patulcius -ī, m (patēre; „odpiralec“) Patúlcij

1. vzdevek Jana, odpiralca neba, oblakov, zemlje in morja (naspr. Clūsius): O., Macr.

2. neki Ciceronov dolžnik; od tod adj. Patulciānus 3 Patúlcijev: nomen Ci. Patulcijev dolg.

Paul(l)us² -ī, m Pável, rim. priimek, poseb. Emilijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Aemilius Paulus Lucij Emilij Pavel, oče Scipiona Afričana mlajšega, konzul l. 219 in 216, poveljnik v bitki pri Kanah, kjer je tudi padel: L., H.

2. njegov sin L. Aemilius Paulus Macedonicus Lucij Emilij Pavel Makedonski, konz. l. 192 in 168, zmagovalec nad makedonskim kraljem Perzejem pri Pidni l. 168: L., Ci., Vell. Pl., Pauli Ci. možje, kakršen je bil Pavel.

3. Iūlius Paulus Julij Pavel, pravnik za časa cesarja Aleksandra Severa, Papinijanov učenec: Lamp. — Od tod adj. Paul(l)iānus 3 Pávlov: victoria Val. Max. (Lucija Emilija Pavla Makedonskega), actio, responsum Icti. (pravnika Julija Pavla).

4. (kot ime) Paulus Pavel, apostol: Vulg., Eccl.

Pausiās -ae, acc. -an, m (Παυσίας) Pávzias, grški slikar iz Sikiona, Apelov sodobnik (okrog l. 350): Plin. Od tod adj. Pausiacus 3 (Παυσιακός) Pávzijev: tabella H.

pave-faciō -ere (-fēcī) -factum (pavēre in facere) prestrašiti: fulgente eius lumine pavefactus est Ambr., pavefecit Aug.; od tod pt. pf. pave-factus 3 prestrašen, preplašen: exsiluit iunctasque manus pavefacta remisit diva potens uteri O., ast ego vicino pavefacta sub aequore mergor O., pectora O., infans Sen. tr., unum omnino ante efflatam animam signum alienatae mentis ostendit, quod subito pavefactus a quadraginta se iuvenibus abripi questus est Suet., noctu profugit Aetnaei verticis fumo ac murmure pavefactus Suet., dicitur ea nocte per quietem pavefactus gemitus maximos edidisse Suet., pavefacti clade vicissim adspicimus Sil., itidem hoc pulli pavefacti matri nuntiant Gell., primo quidem conspectu advenientis leonis territum sibi et pavefactum animum dixit Gell., in tanta violentia tempestatum videor paulum pavefactus Gell., ne a calonibus interdum vulneratis interdum timentibus et sagmariis clamore pavefactis pugnantes milites turbarentur Veg.

paveō -ēre, pāvī (prim. gr. πτοιέω (πτοέω) bojim se, πτοία (πτόα) strah, bojazen) od strahu (vz)trepetati, zatrepetati, bati se, plašiti se koga, česa, v strahu biti zaradi koga, česa, pred kom, čim, v skrbeh biti zaradi koga, česa, tesno biti komu pri srcu; z abl. causae: mentes speque metuque pavent O., p. novitate O., admiratione L.; z gr. acc.: pavet agna lupos H., p. vana miracula L., omnia S., casum T., nec pedibus tantum pavendas serpentes Plin. iun. ni se treba samo nogam bati kač; z ad in acc.: p. ad omnia L., ad singulos nuntio L., ad necopinatum tumultum L.; z dat. (= za koga): Pl., Ter., Aur., sibi pavens T. v skrbeh zase; z inf.: pavetque laedere umbras O., nec illae numerare aut exigere plagas pavent T., nec pavet hic populus pro libertate subire Lucan.; z ne in cj.: id paves, ne ducas tu illam Ter., paventibus cunctis, ne eadem quae sub Gallieno fuerant provenirent Vop.; adj. pt. pr. pavēns -entis od strahu drhteč, trepetajoč, tesnobnih občutkov, v strahu, (pre)plašen, boječ: S. idr.; pl. paventes Plin. iun. strašljivci, bojazljivci, boječneži (naspr. securi).

pāvō¹ -ōnis, m (etim. nezanesljiva; vsekakor je beseda prevzeta iz enega od vzhodnjaških jezikov; prim. gr. ταώς = ταƑώς pav, stvnem. pfāwo, nem. Pfau, sl. pav, hr. pàun, lat. paupulō) pav, Junoni posvečena ptica (Iunonia avis O.): Varr., Ci., Col., Plin.; njegovo meso je bilo v Rimu zelo priljubljena jed: Ci., Iuv.; njegov rep je Junona okrasila z Argovimi očmi: O.; rep so včasih uporabljali kot muhalnik: Mart.; s pristavkom masculus za samca, femina za samica: Col., Gell.

Paxos -ī, m (Παξός) Páksos, otok 13 km južno od Korkire (Krfa), skupaj z otokom Propaksos (= οἱ Παξοί): Plin.

peccō -āre -āvī -ātum

1. grešiti, zagrešiti, pregrešiti se: maxima inlecebra peccandi est impunitatis spes Ci., ne equus peccet H. se ne spotakne; subst. pt. pr. peccantes -ium, m grešniki, odpadniki: N. idr.; z abl.: peccare verbo O., pecuniā T.; s splošnim abl. n zagrešiti kaj: ne quid peccet C., non multa peccas Ci., plura p. Ter.; od tod pass.: multa peccantur Ci. veliko se greši, veliko napak se dela, veliko je prestopkov; s praep.: p. erga aliquem C., in syllabā, in poematis et in oratione Ci. — Od tod adj. pt. pr. peccāns -antis, adv. peccanter napačen, nepravi: est etiam profecto peccantius prohibito cibo vinum dare Cael.

2. (z)motiti se v čem, ne videti, ne opaziti (opažati) česa: interdum volgus rectum videt, est, ubi peccat H., scriptor si peccat idem librarius H. dela vedno isto napako, si peccavisses unam syllabam (po drugih in unā syllabā) Pl.

3. occ. kaznivo ravnati s kom, spozabiti (spozabljati) se nad kom, lotiti (lotevati) se koga; poseb. (o nečistovanju in prešuštvu) spolno grešiti, nečistovati, prešuštvovati, spečati se z osebo drugega spola: quod in eo (sc. Valerio) peccandi Germanis causa non esset C., p. in togatā (sc. muliere) H., matrona peccans H., quid (sc. precatur) meretrix, nisi ut plurimum peccet? Lact.; o stvari: anulus peccaverat Mart.

Opomba: Sinkop. obl. peccāris = peccaveris: Pr.

pectus -oris, m

1. prsi, prsnica, grodnica: H., L., Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., pectore in adverso ensem condidit V. od spredaj v prsi, cicatrices adverso pectore S. spredaj na prsih, antrum pectoris Aug. prsna votlina, prsni koš, reserato pectore O. v notranjih prsih; pl. pesn. o eni osebi: Ap., Prisc. idr., temptat plangore ferire pectora O., traiecta pectora ferro nudavit V.

2. meton. prsi =
a) srce, duša, čustvo, občutek, občutje: Pl., Sen. ph., Q., Val. Fl. idr., toto pectore amare Ci. iz vsega srca, pietate pectora imbuere L., verbum in pectus Iugurthae descendit S., pectore anxius T.; pesn. o osebi sami: pectus amicitiae Mart., Stat. idr. prijateljsko (prijateljevo) srce = prijatelj, cara sororum pectora V. = carae sorores, Theseā pectora iuncta fide O.
b) duša, duh, razum, sprevid(evnost), razsodnost, preudarnost, pamet, spoznavanje, dojemanje: T., Iuv., Q., Sen. ph. idr., doctum O., toto pectore cogitare Ci., nova pectore versat consilia V., non tu corpus eras sine pectore H., oratio eius pectoris ingeniique L., excidere pectore alicuius O. uiti komu iz spomina, pozabiti se, de summo pectore dicere Gell. = nepremišljeno.
c) mišljenje, narava, nrav, značaj: violenta pectora Turni V., forti sequemur pectore H. pogumno, vitā et pectore puro H. (za)vest.

pecūlium -iī, n (pecu)

1. sprva premoženje v živini (pecu) (od tod tudi pecūnia): Ulp. (Dig.), potem sploh premoženje, imetje, imovina, last(nina): cupiditas peculii Ci., animos cura peculi … imbuit V.

2. occ. (od skupnega premoženja ločena) zasebna lastnina (imovina), zasebno imetje (premoženje)
a) očeta (hišnega gospodarja), njegov (za razne potrebe) prihranjeni denar, prihranki („beli penezi za črne dni“): Sen. ph., Dig.
b) matere (hišne gospodarice), njena osebna lastnina, njeno zasebno imetje, ki ni vezano na doto: Suet., Dig.
c) sina (mladega gospodarja), ki si je lastnino oz. premoženje pridobil kot vojak (peculium castrense) ali mu jo je dodelil oče (profecticum) ali jo je podedoval po materi (adventicium): Pl., H., Paul., Dig., pater peculium filii Cereri consecravit L.
d) sužnja, njegov (s postranskim delom prisluženi in) prihranjeni denar, prihranek, s katerim se je lahko odkupil: Varr., Ci., Sen. ph., nec spes libertatis erat nec cura peculi V.

3. metaf.
a) prihranek, šalj. = poseben (pis(m)en) dodatek: Sen. ph.
b) zasebna imovina v obscenem pomenu = penis: Petr., Lamp.

pedes -itis, m (pēs)

1. pešec, hodec: S., O. idr., seu cum pedes iret in hostem seu spumantis equi foderet calcaribus armos V., etiamsi pedes incedat L., rex agmen circumibat pedes Cu.; occ. vojak pešec, vojak pehote, pešak (naspr. od eques): ne quem peditem ad colloquium adduceret C.; večinoma pl.: levis armaturae pedites C., X milia peditum C., equitum et peditum copiae Ci. ep.; sg. kolekt. pešci, pešaki, pehota, peštvo: equite nudata erat acies, cum pedes concurrit L., pedes, eques, classis convenere T.

2. metaf. pl.
a) (v zvezi z equites) plebejci, preprosto ljudstvo (ker so v vojski služili v pehoti, plemstvo pa v konjenici): Ci., H. idr., omnes cives Romani equites peditesque L. patriciji in plebejci, plemstvo in preprosto ljudstvo; sg. kolekt.: quodvis genus hominum ibi videas, equitem, peditem Pl.
b) kopenska vojska, vojaki kopenske vojske (naspr. od classici): classicae peditumque excursiones Vell.

pedester -tris -tre (pēs)

1. peš, na nogah (naspr. od equester): statua Ci.; occ. kot voj. t.t. peš, pešaški, pehoten, pešcev (gen.), pehote (gen.): equestres et pedestres copiae C., exercitus N., scutum, acies L., pugna L. način bojevanja, ordo L. razred državljanov, ki služijo v pehoti; subst. pl. m pedestres -ium, m pešci, peštvo, pehota: Iust.

2. kopenski, suhozemski (naspr. od maritimus, navalis): itinera C., pedestres navalesque pugnae Ci., copiae N.

3. metaf.
a) v nevezani besedi, v prozi, prozaičen, prozen: oratio Q., historiae H.
b) preprost, vsakdanji, brez pesniškega poleta (patosa, vznesenosti, zanosa, elana), ne visokoleteč: Musa H., Vop., tragicus dolet sermone pedestri H., opus Aus.

pēdō² -ere, pepēdī, pēditum (iz *pezdō; indoev. baza *pezd-, *perd-; prim. skr. párdatē (on) prdi, sl. prdeti, pezdeti = hr. pōdjeti = lit. pérsti, pérdžiu = let. pîrst = stvnem. ferzan = nem. furzen = gr. πέρδομαι in lat. pōdex) prdniti (prdeti), vetrove spuščati, pezdéti: H., Mart. — Od tod subst. pt. pf. pēditum -ī, n prdec, pezdèc (pèzdec): Cat.

Pedum¹ -ī, n Pédum, mesto v Laciju, 2 milji vzhodno od Rima (zdaj domnevno Gallicano): L. — Od tod adj. Pedānus 3 péd(um)ski, pedánski: regio H.; subst.

1. Pedānum -ī, n Pedánum, podeželsko posestvo pri mestu Pedum: Ci. ep.

2. Pedānī -ōrum, m Pedáni, preb. Peduma: L., Plin.

Pēgasus¹ in Pēgasos: O. (acc. -on) -ī, m (Πήγασος „studenčni konj“, prim. gr. πηγή) Pégaz, krilati konj, ki je nastal iz krvi od Perzeja obglavljene Gorgone Meduze in z udarcem svojega kopita odprl na Helikonu izvir Hipokrena (= „konjski izvir“), ki je navduševal k pesništvu in petju: C., H., Hyg.; apel.: o hominem fortunatum, qui eiusmodi nuntios seu potius Pegasos (krilate, urne sle) habeat! Ci.; Pégaz kot ozvezdje: Hyg.; kot ime mitoloških krilatih konjev v Etiopiji: Plin. — Od tod adj. Pēgasēius 3 (Πηγασήϊος) pégazovski, pesn. = pesniški: melos Pers. Pēgasēus 3 (Πηγάσειος) pégazovski, Pégazov: Plin., Cl., volatus Cat., Pegaseo gradu Sen. tr. s „krilatim“ korakom = z urnim (s pospešenim) korakom. Pēgasis -idis, f (Πηγασίς) pégazovska: Mart., undae O. izviri Muz (npr. Hipokrena, Aganipa); pl. subst. Pegasides -um, f Pegazíde = Múze: O., Pr.; toda Pegasis Oenone O. studenčna nimfa, povodkinja.