Franja

corbis -is, f m koš, košara, pletenica; spol je nedoločen: Ca., Pl., Varr., Icti., segetem corbibus fundere in Tiberim L., aristas corbe tulit O.; kot fem.: messoria se corbe contexit Ci.; kot masc.: Col., Prisc., Isid., lapidibus corbes pleni Auct. B. Hisp., corbes bis seni Prud.

Opomba: Abl. sg. corbe, le dvakrat corbi: Ca. corbīta -ae, f (corbis) počasi ploveč tovorni brod, tovorna ladja, „korveta“: Pl., Luc. ap. Non., Ci. ep., Gell. idr.; preg. (kot podoba počasnosti): (homines) tardiores quam corbitae sunt in tranquillo mari Pl., operam celocem hanc mihi, ne corbitam date Pl. = pomagajte mi jadrno, ne počasi.

cordāx -ācis, m (gr. κόρδαξ) kordak(s), neki razuzdan ples poseb. kora v starogrški komediji, v kateri so prikazovali zlasti pijanost: cordacem ducere (plesati) Petr.; met. stopica trohej (zaradi poskakujočega ritma): Ci., Q.; pren.: cordaces sententiae Fr. „opotekajoče se“ = minljive, ničeve.

coriāgō -inis, f (corium) neka kožna bolezen govedi; koža se tako trdno drži hrbta, da se ne da pomakniti z reber: Col., P. Veg. Od tod adj. coriāginōsus 3 ki boleha za kožno boleznijo (imenovano coriago): P. Veg.

Corinthus, star. Corintus, -ī, f (Κόρινϑος) Korint, slovito trgovsko mesto ob Istmu, znano po razuzdanem življenju prebivalcev: Ci., L., O. idr., bimarisve Corinthi moenia H.; nom. Corinthos: O., acc. Corinthon: O., Mart.; preg.: non cuivis homini contingit adire Corinthum H. (gr.: οὐ παντὸς ἀνδρὸς ἐς Κόρινϑον ἔσϑ' ὁ πλοῦς) = ne posreči se vsakomur dospeti do zaželenega cilja; met.: captiva Corinthus H. plen vsega Korinta = v vsem Korintu nagrabljeni bronasti kipi. Od tod

I. adj.

1. Corinthius 3 (Κορίνϑιος) korintski: bellum N., ager Ci., aes Ci., Plin., Q. korintski bron (starodavnikom zelo priljubljena zlitina iz zlata, srebra in bakra, iz katere so v Korintu ulivali razne umetnine: posode, kipe idr.), — od tod vasa Corinthia Ci., Suet., Icti., suppelex Cor., opus Cor. Ci.; sinus Cor. L. (zdaj Korinthiakós Kólopos, sl. Korintski zaliv), civis Vitr., columnae Vitr., Plin. v korintskem slogu zgrajeni, tako tudi capitula Cor. Vitr. Kot subst.
a) Corinthia -ae, f „korintka“, neka rastlina: Plin.
b) Corinthiī -ōrum, m Korintčani, preb. Korinta: Ci. idr.
c) Corinthia -ōrum, n umetnine (poseb. posode) iz korintskega brona: Ci., Plin., Suet., Mart.

2. Corintheus 3, vulg. Corinthius: Isid.; kot subst. Corinthea -ōrum, n korintsko posodje: Petr.

3. Corinthiacus 3 (Κορινϑιακός) korintski: sinus L., Plin., pontus O., Cenchreae O.

4. Corinthiēnsis -e korintski: Cor. fons Pirena Pl., litus T. —

II. subst. Corinthiārius -iī, m ulivalec umetnin iz korintskega brona, vzdevek Avgustu, ki je ljubil take umetnine: Auctor ignotus ap. Suet.

corium -iī, n (gr. χόριον) pravzaprav „sneta koža“, od tod

1.
a) debela, trda, večinoma živalska koža: Lucr., coria … , quae depsta (ustrojene) sient Ca., c. crudum (neustrojena) Varr., Vitr., c. elephanti Pl., bubulum Varr., bovis T., caprinum, piscium Plin., serpentis Gell. kačji olevek, coriis integere turres C., animantium aliae coriis tectae sunt, aliae villis vestitae, aliae spinis hirsutae Ci., pecudum ferarumque coria, occisis feminis coria detrahere Mel., coria perficere (ustrojiti) Plin.; šalj. vulg. koža, polt (glede na kaznovanje): si unam peccavisses syllabam, fieret corium tam maculosum quam est nutricis pallium Pl., alicui corium concīdere Pl. dodobra komu kožo namazati, hudo našeškati (nažgati) ga, perdere corium, periit meum corium Pl., huc afferam meum corium et flagra Varr. sem hočem prinesti svojo kožo in še bič zraven, non concīdi familia oportuit, vix corium peti Ci. smelo se ji(m) je komaj za kožo seči, satisfacere alicui de corio alicuius Sen. rh. dati komu kožo namazati v zadoščenje komu, petere alicuius corium Sen. ph.; preg.: (de) corio suo ludere Mart., Tert. svojo kožo (svoje življenje) nevarnosti izpostaviti (izpostavljati) = v svojo nevarnost, na svoj račun, naspr.: ludere de alieno corio Ap.
b) ustrojena koža, usnje: dicimus scortea ea, quae ex corio ac pellibus sunt facta Varr., civitatibus coria imperare Ci., obvolutus et obligatus corio Corn. (o očetomorilcu), scuta Numidica ex coriis S., corium formā publicā percussum Sen. ph. (o usnjenem lakedajmonskem denarju), quibus (plaustris) coriis … tectis pro domibus utuntur Iust.; pren.: canis a corio numquam absterrebitur uncto H. = pes se ne bo nikdar odvadil, čemur se je privadil (prim.: χαλεπὸν χορίων κύνα γεῦσαι Teocr.); met. bič iz jermenja: heri in tergo meo tres corios (gl. spodaj) contrivisti Pl.

2. rastlinska koža, debela lupina, luščina, luskina, debel strok: castaneae Plin., pomi Aug.

3. pren. trda, debela, skorjasta prevleka, nanos, plast, sklad: pavimenti Ca., parietum, laterum (opeke) Vitr., caespitum Plin. plast ruše, papyri Plin., se coriis luti loricare Plin. — Soobl. corius -iī, m: Pl., Varr. ap. Non.

Cornēlius 3 Kornelij(ev), ime enega najznamenitejših rimskih rodov, ki mu pripadajo številne rodbine: patricijske (Cethegi, Dolabellae, Lentuli, Maluginenses, Rufi, Scipiones, Sullae) in plebejske (Balbi, Cinnae, Mammulae, Merulae idr.). Najbolj znani so:

1. P. Cornelius Scipio Publij Kornelij Scipion, konzul l. 218, premagan od Hanibala ob Ticinu, padel l. 212 v Hispaniji: L.

2. njegov sin P. Corn. Scipio Africanus maior Scipion Afričan (Afriški) starejši, v znanostih izobražen mož in nadarjen govornik, konzul l. 205, izvrsten vojskovodja, ki je premagal Kartažane v Hispaniji in l. 202 Hanibala pri Zami v Afriki (od tod častni vzdevek Africanus); pozneje legat svojemu bratu Luciju Korn. Scipionu, umrl l. 183: Ci., L. idr. Apel. Āfricānī možje, kakršen je bil Korn. Scipion Afričan starejši: Ci.

3. njegov brat L. Corn. Scipio Asiaticus Lucij Korn. Scipio Aziatik (Azijski) je l. 190 premagal Antioha pri Magneziji v Aziji (od tod častni vzdevek Asiaticus): Ci., L.

4. P. Corn. Scipio Aemilianus Africanus minor Numantīnus P. Korn. Scipion Emilijan Afričan mlajši Numantijski, roj. l. 185 kot drugi sin Lucija Emilija Pavla, posinovljen od Scipiona Afričana starejšega, eden najbolj blagih in tako v znanostih kakor v umetnostih izvedenih mož v času rimske demokracije, hraber vojak in izvrsten vojskovodja; 17 let star se je l. 168 junaško bojeval pri Pidni na strani svojega očeta, l. 146 je osvojil Kartagino in l. 133 Numancijo (zato Africanus in Numantinus). Dasi je bil v svaštvu z Grakhoma, je vendarle nasprotoval njunim nameram in ko je l. 129 nenadoma umrl, so imeli voditelje ljudske stranke (poseb. Papirija Karbona) za njegove morilce: Ci. idr.

5. P. Corn. Scipio Nasīca P. Korn. Scipion Nazika je l. 204 pripeljal v Rim kip „velike matere“ (Magna mater); l. 193 se je bojeval v Hispaniji; konzul l. 191: L.

6. P. Corn. Scipio Nasīca Corculum (gl. corculum) P. Korn. Scip. Naz. Korkul (Razboriti), zet starejšega Scipiona Afričana, se je l. 168 boril pri Pidni in kot konzul l. 155 podjarmil Dalmatince: L. epit., Aur.

7. P. Corn. Scipio Nasīca Serāpiō(n) (gl. Serāpiō[n]) P. Korn. Scip. Naz. Serapion, konzul l. 138, kot nasprotnik Grakhov je vodil ljudstvo zoper Tiberija Grakha, ki je pri tem padel: Ci. ep., L. epit., Val. Max.

8. Cornelia Kornelija,
a) najmlajša hči Scipiona Afričana starejšega, poročena s Tiberijem Sempronijem Grakhom, mati Grakhov: Ci, Q.
b) hči starejšega Lucija Kornelija Cine, Cezarjeva žena in Julijina mati, umrla l. 68: Suet.

9. L. Corn. Sulla, Faustus Corn. sulla in P. Corn. Sulla, gl. Sulla.

10. Corn. Nepōs, gl. nepōs. — Pl. Scipiones Scipioni: Ci. — Kot adj. Cornēlius 3 Kornelijev: leges Ci. idr. Kornelijevi zakoni (v obilnem številu sproženi od raznih Kornelijev, poseb. od Lucija Kornelija Sule), Forum Cornelium ali Cornelii Ci., Plin., gl. forum. — Od tod adj. Cornēliānus 3 Kornelijev: Castra Cornēliāna ali Cornēlia, gl. castrum; kot subst. Cornēliāna -ae (sc. oratio), f govor za Kornelija, ki ga je imel Ci. za nekega Gaja Kornelija ter ga je pozneje obdelal in izdal v dveh govorih: nostra in Corneliana, in Corneliana secunda Ci., in Corneliana prima M.

cornū -ūs, n, redk. cornus -ūs, m in cornum -ī, n (indoev. kor. ker kvišku moleti, štrleti; prim. gr. κέρας = kelt. karn = got. haā̆rn = nem. Horn, gr. κραγγών neka rakovica, lat. cerebrum, cervus [iz *kerasvos])

1. rog, v pl. rogovi, rogovje: Cat., Lucr., Sen. tr., Col. idr., cornu hirci V., bubulum Plin., arietinum Plin., M., alias (animantes videmus) esse cornibus armatas, alias habere effugia pennarum Ci., cornua cervi Varr. idr., cornua tauri Varr., O. ali Tauri (ozvezdja) O., dextrā cornum (tauri) tenet O., cornua iuvencorum N., boum C., torta cornua arietis V. ali Arietis (ozvezdja) Ci. poet.; pesn.: surgens in cornua cervus V. svoje rogovje visoko držeč, irasci in cornua discit ali temptat (taurus) V. svojo besnost v rogove poganjati, armenti modo dux vires in cornua sumo O., torvi in cornua tauri Sil. (prim.: ταῦροι εἰς κέρας ϑυμούμενοι Euripid.); rečne in druge bogove (poseb. Bakha) so upodabljali z bikovo glavo (z bikovimi rogovi) v znak plodnosti in obilnosti ali moči in silovitosti: gemina auratas taurino cornua voltu Eridanus V., Achelous lacerum cornu caput abdidit undis O., cornibus aureis receptis Mart. (o Renu), Bacche, veni dulcisque tuis e cornibus uva pendeat Tib., te (sc. Bacchum) vidit insons Cerberus aureo cornu decorum H., tibi (sc. Baccho), cum sine cornibus adstas, virgineum caput est O.; cornu Copiae rog (iz)obilja, med zvezde umeščeni rog koze Amalteje, iz katerega se je baje cedil nektar, podoba plodnosti in obilnosti: Gell., nam haec allata (epistula) cornu copiae est Pl.; prim.: hic tibi copia manabit ad plenum benigno ruris honorem opulenta cornu H., divesque meo Bona Copia cornu est O.; pozneje kot ena beseda Cornūcōpia -ae, f: Lact., Amm.; isto tudi cornu copiosum: Petr. Pren.: alicui obvortere cornua Pl. ali cornua vertere in aliquem Ap. ali in aliquem tollere cornua H. rogove (zobe) komu pokazati, tu (amphora) … addis cornua pauperi H. daješ revežu srce, ga opogumiš, tum (mero) pauper cornua sumit O. se opogumi, venerunt capiti cornua sero meo O. pozno so mi zrasli rožički = pozno sem se opogumil, coeperunt mihi hinc inde cornua increscere Hier.

2. occ.
a) rog, roženina (na kljunu ali kopitu): Ca., Sil., oraque cornu indurata rigent O., solido graviter sonat ungula cornu O.
b) roženica (v očesu): Plin.
c) pl. cornua škarje (rakov): Plin.
č) cornua elephanti slonovi zobje, okli: Varr., Plin.; od tod cornu Indicum Mart. slonova kost, slonovina.

3. met. iz roženine narejene stvari,
a) roženina (rog) kot kadilo ali zdravilo: cornu cervinum incendere Varr., cornu cervinum purgat, cornu bubulum combustum Cels.
b) rog = trobilo, rožnica, lovski, pastirski rog, poseb. pa bojni rog, s katerim so vojski dajali znamenja: Varr., Lucr., O. idr., ille arma misit, cornua, tubas, fasces, signa Ci., cornuque recurvo Tartaream intendit vocem V., aereaque adsensu conspirant cornua rauco V., saeva tene cum Berecyntio cornu tympana H., minaci murmure cornuum perstringis aures H., datur cohortibus signum cornuaque ac tubae concinuere T.; bojni rog je bil sprva iz živalskega roga, okovan s srebrom, pozneje pa iz pločevine: non tuba directi, non aeris cornua flexi O.; tudi rožiček, ki se je nataknil na spodnji del frigijske piščali, da se ji je ojačal glas, potem frigijska piščal sama: adunco tibia cornu, infracto (ali inflexo) Berecyntia tibia cornu O., nullo gemit hic tibicina cornu Iuv., cum tibia lumbos incitat et cornu pariter vinoque feruntur … maenades Iuv.
c) rožén lijak (livek): Col., latices infundere cornu (abl.) V.
č) rožena steklenica (za olje): cornu ipse bilibri caulibus instillat H.
d) rogova, iz katerih je sestavljen lok, zato v pl., potem tudi lok sam: flexumque a cornibus arcum tendit O., viderat adducto flectentem cornua nervo O.; pa tudi v sg.: libet Partho torquere Cydonia cornu spicula, Ascanius curvo direxit spicula cornu, spicula torquebat Lycio Gortynia cornu V., flexile cornu O., crebra Cydoneo fundebat spicula cornu Sil.
e) roženina svetilke in od tod rožena svetilka sama: Vulcanum in cornu gerere Pl., lumen per cornu transit Lucr., cornu lanternae translucidum Plin.
f) rožen odmevnik pri liri; lira je bila sestavljena iz dveh odmevnih rogov, ki sta bila spojena s kobilicama (prečnicama), na katerih so bile napete strune: in fidibus testudine resonatur aut cornu Ci., cornibus iis, qui ad nervos resonant Ci.

4. pren. rogu podobne stvari,
a) rog = mesnat izrastek, velika bradavica na čelu: tua cornu ni foret exsecto frons H.; pri Kampancih so bili taki izrastki na glavi baje precej pogosti, od tod: Campanus morbus H.
b) cornua rogovi = čopi na glavah Germanov, ki so kakor rogovi moleli kvišku: Iuv. (XIII, 165).
c) cornu ali cornua (lunae) rogova (roglja) polmeseca, lunin krajec: Ci. ap. Non., Sen. tr., Lucan., Val. Fl., Stat., nunc senescentem exiguo cornu fulgere lunam non mirarentur L., lunae se cornua complent V., nec nova crescendo reparabat cornua Phoebe O., lunaria cornua O., luna nova curvata in cornua Plin., ad cornua redire Aug. (o luni).
č) cornua rogaste ali lijakaste konice na stožčastem vrhu čelade, v katerem je tičala na več čopov razdeljena perjanica, rogovi, stožci na čeladi: rubrae cornua cristae V.; v sg.: alterum cornu galeae L.
d) zakrivljen konec jadrnice (rajne) in met. jadrnica, rajna: cornua velatarum obvertimus antennarum V., torquent cornua nautae H., ardua iamdudum demittite cornua O., navita cornua locat in arbore (na jadrnik) O., iam diductis extendunt cornua proris Lucan., cum rapidum hauriret Borean et cornibus omnīs colligeret flatus Sil.
e) slonokoščen ali zlat in poslikan glavič na paličici, okrog katere so bili omotani knjižni zvitki: candida (slonokoščene) nec nigrā cornua fronte geras (sc. lĭber) O., inter geminas pingantur cornua frontes Tib., explicitum nobis usque ad sua cornua librum et quasi perlectum … refers Mart. do … glavičev = do zadnje vrstice.
f) rokav reke: Isi, Paraetonium … quae colis et septem digestum in cornua Nilum O.
g) rt(ič), ab utroque portūs cornu moles iacimus C. in Ci. ep., promunturia, quae cornibus obiectis ab alto portum faciunt L., angustis inclusum cornibus aequor O., terrae cornua trina O., quod (iugum montis) … altero cornu in diversum litus excurrit Cu., excurrit deinde in altum vasto cornu promunturium Plin., Cnidus in cornu paene insulae posita Mel., Ambracii sinūs cornua Fl.
h) vrh, sleme, vršina gore, rtina: cornua Parnassi Stat.
i) (skrajni) konec, krilo kakega kraja: in duobus velut cornibus Graeciae (na Peloponezu in v Makedoniji) L., in cornu primus sedebat Casca L. v najbolj sprednji vrsti klopi, postquam filium in cornu scribae humiliorem fortuna sua locum obtinentem conspexisset Val. Max., iudiciis adsidebat in cornu tribunalis T., in cornibus comitii positae statuae Plin., cornibus in summis ponere membra Iuv., cornibus inter se coëuntibus fecit amphitheatrum Plin. iun., iacēre cornu sinistro (stibadii) Sid.; occ. (voj.) krilo vojske: Ter., S. idr., dextrum, sinistrum c. C., ipse a dextro cornu … proelium commisit C., (Epaminondas) alterum tenuit cornu N. je poveljeval na enem krilu, je zapovedoval enemu krilu, ipse, quo cornu rem gessit, fuit superior N., circuire hostem a cornibus L., cornua facere, extendere, diducere, producere L., dextrum, laevum navium c. Vell.; pren.: cornua disputationis commovere (k umiku prisiliti) Ci.

Opomba: Nom. sg. cornum: Varr.; acc. sg. cornum: Lucr., O., Gell., Veg., Prisc.; nom. sg. cornuum ali cornuus, od koder acc. cornuum: Isid.; nom. sg. cornus: Varr. ap. Non., od tod abl. pl. cornibus s sledečim qui (gl. zgoraj) Ci. (De nat. deor. II, 59, 149); gen. sg. cornuis: M.

corōllārium -iī, n (corōlla)

1. venček: Gell.; pozneje venček, narejen sprva iz svežih cvetic, pozneje pa iz cvetov iz pozlačene ali posrebrene bakrene pločevine ali celo iz čistega zlata ali srebra, darilo priljubljenim gledališkim igralcem; končno venčnina, denar ali darilo, ki se je podarjalo omenjenim umetnikom nam. venca: Varr., Plin., de scaenicorum corollariis Ci.; od tod pren. častno darilo, dar, napitnina: Ph., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Suet., ne sine corollario de convivio discederet Ci., ut esset, unde Apronio … hoc corollarium nummorum adderetur Ci., corollarium accipere Petr.

2. pren. dostavek, privešen posledični stavek: Boet.

Corōne͡us -eī, m (Κορωνεύς) Koronej, kralj v Fokidi, oče Korone, ki se je spremenila v vrano (κορώνη): O.

corporeus 3 (corpus)

1.
a) telesen, ki ima telo: M., natura, vox Lucr., corporeum autem et aspectabile … omne necesse est esse, quod natum est Ci.
b) mesén, mêsen, iz mesa: humerus (Pelopis) O. naravno, dapes O. mesne jedi, cornua Plin.

2. (telesen = na telesu, v telesu (se nahajajoč): ille corporeus vitalis et salutaris (ignis) Ci., rerum corporearum aestimatio Ci. telesnih dobrin.

corpus -oris, n

1. telo, trup(lo), život: vita corpore et spiritu continetur Ci., animus vinclis corporis liberatus Ci., dolorem corporis pati, corporis voluptates et dolores, sicam in consulis corpore defigere Ci., nostra omnis vis in animo et corpore sita est S., mortale c. H., nisi … fugerit … aquosus albo corpore languor H. (toda: albo corpore Pl. bele polti), corpore quaestum facere Pl. od telesa živeti, corpus vulgare L. svoje telo ponujati (prodajati), ex vulgato corpore genitus L. sin vlačuge, meretrix corpus iunctura Quiriti Q.; (o živalih): c. tauri V., ovis lanā corpus (grški acc.) amicta suā O., ibi ponunt sua corpora phocae O.; (o stvareh) telo, snov, tvarina: atomi sunt individua corpora Ci. telesca, quot haberet corpora pulvis O. kolikor zrnc, genitalia corpora O. prvine, corpus aquae Lucr., Neptuni Lucr. morska voda, c. materiaï Lucr. = tvarina, c. piceae Plin.

2. occ.
a) meso na telesu: ossa subiecta corpori Ci., corpus amittere Ci. ep., Lucr. (s)hujšati, težo izgubiti (izgubljati), corpus subducere O. telo (z)medliti, abiit corpus colorque O. ob meso in barvo sem, vertere in corporis usum O. v meso, corpus facere Cels. (o)debeleti, quo cibo fecisti tantum corporis? Ph. si se tako zredil; sinekdoha moda (neutr. pl.): dedit hic pro corpore nummos H. (namreč zato, da mu ne bi izrezali mod), damnum amissi corporis Ph. izguba mod. — Od tod α) les pod drevesno skorjo: nec andrachle offenditur, si non simul incidatur et corpus Plin., tilia et vitis corticem mittunt, sed non vitalem nec proximum corpori Plin. β) pren. (ret.) odevalo, odeja: inducti super corporis speciem Q.; pa tudi jedrnatost v izražanju, jedro, bistvo, stvarno: ut expatientur … et quasi in corpus eant Q., c. eloquentiae Q., orationis Petr.
b) truplo, mrlič, mrtvec: tumulus, qui corpus eius contexerat Ci., corpus ad sepulturam dare Ci., vita erepta est superiore iudicio, nunc, ne corpus eiciatur, laboramus Ci., per eorum (sc. occisorum) corpora reliquos audacissime transire conantes multitudine telorum reppulerunt C., iacentibus ibi paucis armis corporibusque hostium L., silvisque agrisque viisque corpora foeda iacent O., locus vacans corporum Sid.; od tod pesn. corpora = tenje, sence ali duše umrlih: ipse (Charon) … ferrugineā subvectat corpora cymbā V., defunctaque corpora vitā magnanimûm heroum V.
c) trup, čok: caput abscidit, reliquum corpus abiecit in mare Ci., caput est a corpore longe O.

3. met. telo = oseba, bitje, posameznik: vix homines odium suum a corpore eius impuro represserunt Ci. od njegove nečedne osebe, corpus aberat liberatoris Ci., unum vile atque infame corpus L., qui liberum corpus in servitium addixere L. svobodno žensko, svobodnjakinjo, c. captivum S., corpora amantum, volantum, ferarum Lucr., delecta virûm sortiti corpora furtim includunt V., placida carpebant fessa soporem corpora per terras V., tum pendere poenas Cecropidae iussi … septena quotannis corpora natorum V., ultor vestrae, fidissima corpora, mortis O., corpus suum (= se) dedere Cu., pro tribus corporibus triginta milia talentûm auri accipias Cu., rapta sororum corpora prosternunt ferro Sil., de grege servorum magna aut pulcherrima quaeque corpora Iuv., corpora coniugum aut liberorum servitio tradebant T.

4. pren.
a) vsaka členovita celota, skupnost, „telo“: reliquum corpus navium … coriis integebatur C. ostali del ladij, corpora magnarum navium Cu. trebušine, ogrodje, rebra; c. universitatis Ci. ali rerum naturae c. Vell. vesoljni svet, vesoljnost, totum c. rei publicae Ci. celi sestav = c. civitatis L., regni Cu., imperii T., Fl.; totum corpus (po drugih opus) coronā cingere C. vse obkoljene zgradbe, Sicilia dirempta velut a corpore maiore Iust.; tudi o spisih = delo, vse delo, zbirka, zbornik, korpus: usque ad reditum nostrum videtur mihi modicum quoddam corpus confici posse Ci. ep., utros eius habueris libros (duo enim sunt corpora) an utrosque nescio Ci. ep., c. architecturae Vitr., c. omnis iuris Romani L. zbirka, zbornik, tako tudi c. iuris Cod. I. (naslov rimskega zakonika); hos nisi retrahis in corpus Plin. iun. (o pesmih); naposled skupnost stvari sploh, skupna masa, (skupna) vsota: c. rationum, patrimonii, corpora omnia maternae hereditatis Dig.
b) (o ljudeh) (urejena) celota, skupina, skupščina, skupnost, zbor, združenje: nunc in corpus unum confusi omnes L. (o raznih prebivalcih enega mesta), coalescere in populi unius corpus L., commixti corpore tantum subsident Teucri V. le pomešani s celoto latinskega ljudstva, toto certatum est corpore regni V. z vesoljno (vso) močjo, c. militum Cu. vojska, centum pagi iis habitantur magnoque corpore (= magno numero hominum suae civitatis et magno agro, quem possident) efficitur, ut se Suevorum caput credant T., fiunt de uno populo duo corpora Iust. dve državi; occ. stan, kasta, zadruga rokodelcev, bratovščina, ceh: regem sui corporis creari voluerunt L., late fusum id corpus T. stan, c. fabrorum et naviculariorum Dig.

Corsus 3 korški, okrog Korzike ali ob njej: aquae (morje) Q.; kot subst. Corsī -ōrum, m Korzičani, preb. otoka Korzike: L., Plin.; tudi ljudstvo, ki se je s Korzike preselilo na sever Sardinije: Plin. (III, 7, 13). — Od tod adj.

1. Corsicus 3 korški, korziški: apis O., cera, mel Plin.; večinoma subst. Corsica -ae, f (sc. insula, gr. ἡ Κορσική, sc. νῆσος ali Κύρνος, tudi Κορσίς, od koder lat. Corsis -idis, f: Prisc.) Korzika, otok v Sredozemskem morju, znan po grenkem medu tamkajšnjih divjih čebel; tam je filozof Seneka prebival v izgnanstvu: Ci., T. idr.

2. Corsicānus 3 korški, korziški: mella Serv.

corticātus 3 (cortex) skorjast, lubnat: Pall., pix Col. smola, ki se z delom skorje snema z drevesa.

cortumiō -ōnis, f (morda iz cor in tuērī) stara beseda avgurskega jezika, notranje motrenje, v mislih zasnovana določitev skrajnega opazovališča na vzhodu, da se postavi „decumanus“ (= signum finire animo L.): Varr.

corvus -ī, m (gl. cornīx)

1. vran, gavran, krokar: ovantes gutture corvi V., c. hians H., corve loquax O., corvi cantus Ci., miluo est quoddam bellum quasi naturale cum corvo Ci., niger tamquam corvus Petr.; ptica vedeževalka, posvečena Apolonu: c. oscen H., Phoebeïus O., Delius in corvo latuit O.; prilet vrana z desne strani je obetal srečo, z leve pa nesrečo: picus et cornix ab laeva, corvos (= corvus), parra ab dextera consuadent Pl.; preg.: non pasces in cruce corvos H. ne boš na križu vranov pasel = ne boš na vislicah hrana vranom, ne boš umrl na vislicah.

2. pren. (o stvareh, podobnih vranjemu kljunu)
a) neko bojno orodje, zidolom, maček, kopika: corvus demolitor Vitr., corvique et alia tuendis urbibus excogitata praeparabantur Cu.
b) „vranji kljun“, neki kljukast kirurški nož: Cels.
c) ozvezdje Vran: Vitr., Hyg.
č) „gavran“, neka morska riba, menda morska lastovica, krulec: Cels., Plin., Aus.
d) v dvoumju = vir spurcus, fellator (ker po stari ljudski bajki corvi ore coëunt): dat veniam corvis, vexat censura columbas (preg.) Iuv., Corve salutator, quare fellator haberis? in caput intravit mentula nulla tuum Mart. — Kot nom. propr. Corvus -ī, m Korv, Vran, rimski priimek, poseb.: M. Valerius Corvus Mark Valerij Korv, ki se je l. 349 bojeval pod Kamilom zoper Galce ter si ta priimek pridobil v boju z galskim velikanom, katerega je premagal s pomočjo vrana, konzul l. 348 in pozneje še večkrat konzul in diktator (zadnjič diktator l. 299), umrl l. 271 star sto let, pri vseh priljubljen in spoštovan: Ci., L.

cōrycēum -ēī, n (gr. κωρυκεῖον) korikej, prostor v telovadnici (palaestra), kjer so se atleti urili v zanihovanju težke vreče (cōrycus): Vitr.

Cōrycius¹ 3 (Κωρύκιος) korikijski = nanašajoč se na pečinoΚωρύκιον ἄντρον na južnem pobočju Parnasa, posvečeno nimfam in Panu; pesn. parnaški: nymphae O., nemus, umbra Stat., specus eas Corycias vocant Plin. Od tod fem. Cōrycidēs nymphae (Κωρυκίδες) Korikide, korikijske (parnaške) Nimfe, Plistove hčere: Corycidas nymphas et numina montis adorant O.

cōrycus -ī, m (gr. κώρυκος) s smokvinim zrnjem, moko in peskom napolnjena velika usnjena vreča, ki je bila obešena pod strop korikeja (gl. cōrycēum), da so jo atleti zanihovali in tako krepili telesne moči, telovadna, atletska vreča; le pren. krepilo: corycus laterum et vocis meae, Bestia Ci. ob katerem so se krepile moje prsi in moj glas.

Cōrycus in (neklas.) Cōrycos -ī, m (Κώρυκος) Korik,

1. mesto ob jonski obali z istoimenskim predgorjem in pristaniščem: L.

2. mesto v Kilikiji med Lamovim in Kalikadnovim ustjem s pristanom in istoimenskim predgorjem; v bližini mesta je bila globoka, s strahotnim skalovjem obdana dolina (specus Corycius), v kateri je rasel najboljši žafran, in pečina, znana poseb. po mitu o Tifonu (antrum Corycium). Meščani so se ukvarjali poseb. z vrtnarstvom: Ci. ep., L. idr.

3. mesto v Pamfiliji nedaleč od Olimpa: Eutr. — Od tod adj. Cōrycius 3 (Κωρύκιος) koriški = nanašajoč se na Korik v Kilikiji: crocus H., Typhonis quoque specus et Corycium nemus Cu., specus Mel., antra Plin., lutum Ps.-V. (Ciris), comae Stat., nimbus Mart.; pesn. kilikijski: senex V., puppis Iuv.

Opomba: Prisc. meri Cōrōcus.

cōrȳtus in cōrȳtos -ī, tudi gōrȳtus -ī, m (gr. γωρυτόςHom.) sprva tok, v katerem se je hranil lok, pozneje tok za puščice, tul, tulec: Sen. tr., Sil., Stat., Sid. (ki meri cŏry̆tus), qui non coryton et arcum telaque … gerat O., manus iuvenum, … quis (= quibus) tela sagittae gorytique leves humeris et letifer arcus V.