Franja

pāla -ae, f

1. lopata: fossam fodiens pala innixus Varr., L.

2. (krušni) lopar: Ca.

3. vélnica: Ca., Iuvenc., Cypr., Tert.

4. okòv, okóvje za kamen na prstanu: p. anuli Ci.

5. bot. indijsko drevo pisang (Musa paradisiaca Linn.): Plin.

6. lopatica človeškega ali živalskega telesa: Cael.

Palātīnus 3 (Palātium)

1. k Palatínu (Paláciju) sodeč, palatínski: collis O. palatinski grič, Palatin, Apollo H. palatinski Apolon (ker je imel na Palatinu svetišče z veliko knjižnico), aves O. palatinske ptice (ki jih je Romul videl na Palatinu), ludi Suet. palatinske igre (ki jih je Livija vpeljala na čast Avgustu in so jih vsako leto obhajali na Palatinu), Palatina tribus in kot subst. Palātīna -ae, f (sc. tribus) palatínski okraj, palatínska tribus: Varr., Ci., L., P. F., Plin., Aur., L. epit.

2. k cesarski palači na Palatinu sodeč, cesarski: domus Suet., laurus O. pred cesarsko palačo; subst. Palātīnī -ōrum, m „palatínci“, cesarski dvorjani, cesarski dvor: Lamp.

Palātium -iī, n

1. Palácij, palácijski grič = palatínski grič, Palatín v Rimu: Ci., L., O., V., Plin.; pesn. pl.: herbosa Palatia Tib.

2. palača (ker je bil na Palaciju (Palatinu) cesarski dvor): Iuv., Mart., Lucan., Sil. idr., Caesaris palatia O., palatia caeli O. palača bogov, poseb. cesarska palača: palatii decurio Amm., palatii annonae Amm., in palatio peius cenare quam domi Lact.

Palēs -is, f Páles, staroitalska boginja, zaščitnica pastirjev in čred: Varr. ap. Serv., V., C., Tib., Arn. idr. — Od tod adj. Palīlis -e Páles posvečen, boginje Páles (gen.): festa Tib., O., flamma O. goreča slama (zažigana na praznik boginje Pales), subst. Palīlia (Parīlia) -ium, n palílije (parílije) praznik boginje Pales, ki so ga obhajali 21. aprila (na ta dan je bil baje ustanovljen Rim); na ta dan so pastirji po končanem žrtvovanju zažigali slamo ali mrvo, gnali skozi ogenj živino in sami skakali skozenj: Varr., Ci., O. idr.; od tod adj. Palīlicius (Parīlicius) 3 palílijski (parílijski): sidus Plin. = Hiade, ker so izginjale na praznik Pales v večernem mraku.

Pallas -adis in -ados, acc. -ada (Παλλάς) Pálada, vzdevek grške Atene, prenesen na rim., njej sorodno Minervo: H., Pr., Val. Fl., Cl. idr., invitā (iratā) Pallade O. = invitā Minervā (gl. Minerva), Palladis ales O. = sova, Palladis arbor O. = oljka, Palladis ars O. = preja in tkanje; meton.: raptā cum Pallade captus O. s Paladino podobo (paladijem), bacifera Pall., O. oljka; od tod Pallade tingere membra O., infusa Pallade O. z oljem, Pallade conspectā O. Paladino svetišče. Od tod adj. Palladius 3 (Παλλάδιος)

1. Páladin: ramus V. oljčna vejica, corona O. iz oljčnih vejic, latices O. olje, ratis O. = Argo, arx Pr. atenski grad, na katerem so častili Palado, arces O. = Athenae, honores O. prihajajoče, ponujane od Palade; subst. Palladium -iī, n (Παλλάδιον) paládij, z neba padla Paladina podoba v Troji, ki je bila poroštvo obstoja trojanskega kraljestva. Ker Troje ni bilo mogoče zavzeti, dokler je imela ta paladij, sta ga Odisej in Diomed ugrabila. Iz Troje je bil baje premeščen v Rim in je stal v Vestinem svetišču na forumu: Ci., V., O., Plin., Fl. idr.; prim.: locus Vestae, qui Pallada servat et ignem O.

2. apel. umetelen, umetniški, spreten: ars Mart., manus Sil.

Palma¹ -ae, f Pálma, mesto na otoku Malorka: Plin., Mel.

palmensis (Palmensis) -e (palma) palmov, palmin: ex reliquis autem a supero mari Praetutia atque Ancone nascentia (sc. vina), et quae a palma una forte enata palmensia appellavere Plin.; nav. v zvezi Palmensis ager pálmski okraj, okraj na Picenskem: ager Praetutianus Palmensisque Plin., Siculi et Liburni plurima eius tractus tenuere, in primis Palmensem, Praetutianum Hadrianumque agrum Plin.

palus Askursko jezero na Olimpu v Tesaliji: L.

pālus¹ -ī, m (*pag-slos: pangere, pacisci)

1. kol: Varr., Tib., Vitr. idr., figere palum in parietem Pl., ad palum adligati Ci., palo suspendere aliquid O.

2. kot voj. t.t. kol, predstavljajoč nasprotnika, ki ga je moral mladi vojak napadati, ko se je uril za boj; od tod pren.: exerceamur ad palum Sen. ph. bodimo pripravljeni na napade usode.

3. metaf. moško spolovilo: ruber porrectus ab inguine palus H. — Soobl. pālum -ī, n: Varr.

pampinātiō -ōnis, f (pampināre) trganje, obtrgovanje nepotrebnih poganjkov in listov na trtah, trebljenje: Col., Plin.

pampinus -ī, m (prim. gr. πομφός opeklinski mehur, πομφόλυξ vodeni mehur, παφλάζω mehurim, delajo se mi mehurji, lit. pámpa sveženj, bula, oteklina, let. pàmpt nabrekniti, sl. popek)

1. poganjek na trti, mladika: Col.

2. ročica, vitica, vilice na trti: Plin.; metaf. vitica (starejše „oponec“) in kar ji je podobno: Plin.

3. trtni list, kolekt. trtno listje, trsno perje: Col., Plin. idr., una vestita pampinis Ci., Liber ornatus tempora pampino H., heu male tum mitis defendet pampinus uvas V.

Opomba: Tudi fem.: Luc. fr., Varr. ap. Serv., Cl., Sid.

Pandāna -ae, f (sc. porta) Pandána, Pandánska vrata, neki obok v prehodu na Kapitolinu: Saturnia porta quam Iunius scribit ibi, quam nunc vocant Pandanam Varr., Pandana porta dicta est Romae, quod semper pateret P. F.

Pandarus -ī, m (Πάνδαρος) Pándar

1. Likaonov sin, vodja Likijcev v Troji, ki je sprožil puščico na Menelaja; ubil ga je Diomed: V.

2. Alkanorjev sin, Enejev spremljevalec; ubil ga je Turn: V.

pāniceus 3 (pānis) narejen iz kruha, krušen: milites Panicei Pl. vojaki iz Krušnega sela (šalj. natolcuje na panis in samnitsko mesto Pana), mensae Serv. veliki hlebci.

pāniculus -ī, m (demin. k pānus)

1. trstov šop, trstov lat: tectorius Pl. na strehi.

2. paníkul, neka oteklina: Plin. Val. (nekatere izdaje panniculus).

pannus -ī, m (prim. got. fana, stvnem. fano tkanina, sukno, stvnem. gundfano zastava)

1. kos sukna, trak, krpa, capa, cunja: O., Sen. ph., obstetrix pannos lavit H., purpureus adsuitur pannus H., p. lineus Plin.; kot robec, prtiček, servieta: Mart.; kot preveza, oglavna poveza: O., Val. Max.; kot obveza, (p)ovoj: Plin.; kot vrečica, mošnjica, rutica, v kateri se kaj shrani: Petr.; occ. razcefrana borna obleka: Ter., Mart., Suet., Fides, velata panno H., duplex p. H. (o dvojnem ogrnjenem plašču stoikov).

2. metaf. navzdol viseč (menda cunjast) izrastek (na drevesih): e glandiferis sola quae vocatur aegilops fert pannos arentes Plin.

Opomba: Heterocl. dat. in abl. pl. pannibus: Enn. fr.

Panopē¹ -ēs, f (Πανόπη = Πανοπεύς) Pánopa, mesto v Fokidi ob Kefisu na meji z Bojotijo (eno uro od današnje Dhavlije, starodavne Davlide): O., Stat.

Panormus (Panhormus) -ī, f (Πάνορμος) Pánormos, ime več mest, poseb.

1. starodavno in znamenito mesto na severnem obrežju Sicilije ob ustju reke Oreta (Orethus), fen. naselbina, imenovana po fen. „Panhorm (panhorm)“ = „velika skala“ (od tod obl. Panhormus v rokopisih in izdajah, zdaj razvaline pri Palermu): Ci., L., Mel., Sil. — Soobl. Pan(h)ormum -ī, n Pánormum: Plin. — Od tod Pan(h)ormitānus 3 panormski, iz Pánorma: legati Ci.; subst. Pan(h)ormitānī -ōrum, m Panormitáni, preb. Panorma: Front.

2. mesto na otoku Samos: L.

Pantagiās ali Pantagiēs -ae, m (Πανταγίας, Πανταγίης) Pantágias (Pantágies), rečica na vzhodnem obrežju Sicilije (zdaj Fiume di Porcari): V., O., Cl.

Panticapeum -i, n (Παντικάπαιον) Pantikapájon, mesto na Kimerijskem Bosporju: Plin., Eutr., Amm. — Od tod Panticapaeenses -ium, m Pantikapáj(on)ci, preb. Pantikapajona: Plin. — Soobl. Panticapaeon: Mel.