Franja

Calchās (st.lat. Calcās) -antis, m (Κάλχας) Kalhant, Testorjev sin, gr. vedeževalec pred Trojo: Acc. fr. (z nom. Calcās), Ci., V., O., Val. Max. Sklanja se tudi po 1. deklinaciji: gen. Calchae Prisc., acc. Calcham Pl. et Pac. ap. Char., abl. Calchā Pl.

Calchēdōn: L. epit., Mel., Plin. (pri njem pišejo nekateri tudi Calchadon) in slabše Chalcēdōn: S. fr., Lucan., Amm., Cl., -onis in -onos, acc. -onem in -ona, f (Καλχηδών) Kalhedon, Halkedon, mesto ob Bosporu nasproti Bizanca. — Soobl. Chalcēdona -ae, f Halkedona: Amm. — Od tod adj.

1. Calchēdonius (Chalcēdonius) 3 (Χαλκηδόνιος) kalhedonski, halkedonski, iz Kalhedona, iz Halkedona: Trasymachus Ci., smaragdus Plin. vlaknasti malahit = Calchēdonius Vulg. = chalcēdon Plin.; subst. Chalcēdoniī -ōrum, m Halkedonci, preb. Halkedona: T.

2. Chalcēdonēnsis -e halkedonski: urbs (= Chalcēdōn) Cass.; subst. Chalcēdonēnsēs -ium, m = Chalcēdoniī: Cass.

Calēdonēs -um, acc. tudi -as, m Kaledonci, preb. Kaledonije: Fl. Od tod adj. Calēdonius (Calīdonius) 3 kaledonski (kalidonski): Britanni Lucan., Mart., silva Plin., Oceanus Val. Fl., saltus Fl.; subst. Calēdonia (Calīdonia) -ae, f (sc. terra) Kaledonija (Kalidonija), današnja severozahodna Škotska: T.

Calendae (calendae) in Kalendae (kalendae) -ārum, f (sc. dies), večinoma okr. CAL. ali KAL. (calāre, star. *calēre = καλεῖν izklic[ev]ati, Calendae torej „izklicni dnevi“; ob kalendah se je namreč izklicevalo, ali pridejo Nonae na 5. ali 7. dan tistega meseca)

1. prvi dan (vsakega) meseca, kalende: primi dies mensium nominati Kalendae ab eo, quod his diebus calantur eius mensis Nonae a pontificibus, quintanae an septimanae sint futurae Varr., Ausoniae Kalendae O., omnem redegit Idibus pecuniam, quaerit Calendis ponere H., Calendae intercalariae L. prvi dan v prestopnem mesecu. Večinoma v zvezi z imenom meseca: Cal. Feb. (= Calendis Februariis) Ci. prvega februarja, usque ad pridie Cal. Sept. (= Calendas Septembres) Ci. do zadnjega avgusta, Cal. Sextae O. prvi dan šestega meseca (= junija), Kal. Martiae Suet., Dig. ali Martiae Cal. H. (Martiae Kal. Mart.) ali Kal. Martis O. prvi marec, tudi femineae Kalendae Iuv. ali samo Calendae Pl. (Mil. glorios. 691); tega dne so rim. žene obhajale praznik „matronalia“ na čast Junoni, ki so ji žrtvovale in jo prosile za zakonsko srečo; Cal. Ianuariae (Februariae...) primae ali proximae Ca., Ulp. (Dig.) prihodnji prvi dan meseca; prvega dne v mesecu je bilo namreč treba odplačati dolgove in obresti dolgov, od tod tristes Calendae H., celeres Kalendae O. Preg.: ad Kalendas Graecas solvere Augustus ap. Suet. = „plačati o svetem nikoli“ = nikdar, kajti Grki v svojem mesecu niso imeli kalend.

2. met. mesec: nec totidem veteres, quot nunc, habuere Kalendas O., centesimis calendis Paul. (Dig.).

caleō -ēre -uī (calitūrus O.)

1. topel biti, gorak biti, vroč biti, žareti
a) od fizikalne toplote: aqua calet Pl., sentiri haec putat, ut calere ignem Ci.; brezos. act.: calet tamquam furnus Petr. vroče je, pass.: quom (= cum) caletur (maxume) Pl. kadar je (prav) vroče, cum iam flagrantiā solis caleretur Ap.; pogosto adj. pt. pr. calēns -entis topel, gorek, vroč: favilla calens H., c. sulfur O., calentibus aris O., calentes guttae, epulae O., cibi Cels., sole calente Tib.; od česa? z abl.: terrae alio sole calentes H. razgrete, centumque Sabaeo ture calent arae V., caliturae ignibus arae O.; pesn.: ungularum pulsibus calens Hister Mart. od udarjanja konjskih kopit žareči.
b) od telesne (človeške ali živalske) toplote: os (obraz) calet tibi Pl., caput calet Cels., dum calet sanguis Sen. ph., caluit et hodie Faustina M. Caesar ap. Fr. je žarela od vročine; rabie magis ora calent Val. Fl., in corpore sanguis febre calet solā Iuv.

2. pren.
a) o osebah in njihovem duševnem stanju goreti, plamteti, razgret biti, razvnet biti, razdražen biti, vznemirjen biti: nimirum vigilant clamant calent rixant Varr. fr., animis calentibus Q.; calet uno scribendi studio H., quisquis luxuriā... aut alio mentis morbo calet H. je vnet od..., permixta caede calentes Lucr., c. desiderio O., cupidine laudis O., dum animi spe calerent Cu. bi upanje vžgalo pogum, animus calens (sc. irā) Stat., c. furore Mart.; calebat in agendo Ci., in re frigidissima cales, in fervidissima friges Corn., Romani calentes adhuc ab recenti pugna L., Arctoa de strage calens Cl., calent ad nova lucra popae Pr. = koprnijo, drhtijo po... dobičku; v istem pomenu tudi v zvezi z inf.: Cl., tubas audire calens Stat.; occ. od ljubezni goreti, vnet biti za koga, vroče ljubiti koga: iuvene H., non alia calebo feminā H., c. puellā O., sordibus Petr.
b) o stvareh še gorak, nov biti, še zanimati se, (še) ne nehati, še ne ohladiti se: nihil est, nisi dum calet, hoc agitur Pl., illud crimen... caluit re recenti, nunc in causa refrixit Ci., caluit dolor Stat., calentibus adhuc rhetorum studiis Hier.; occ. prizadevno (vneto) opravljati se, dogajati se: nundinae calebant Ci., indicia calent Ci. ep. ovaduštvo cveti, posteaquam satis calere res Rubrio visa est Ci. da je godna za izvršitev, Veneris tunc bella calent Tib., tot calentibus malis Amm.

caliandrum (caliendrum) -ī, n (iz gr. χαράδριος ptič deževnik, morda tudi čopasti škrjanec; že v gr. popačeno v χαλάδριος, χαράνδριος, χαλάνδριος) visoka pričeska iz tujih las, sestavljena iz več kodrov ali kit, visoka lasulja, kakršne so nosile rim. žene: Varr. ap. Porph., Tert., altum Saganae caliendrum H. — Soobl. caliandrium -iī, n: Arn.

calidus, vulg. kontr. caldus, adv. -ē (calēre)

1. gorek, topel, vroč: omne, quod est calidum et igneum, cietur et agitur modo suo Ci., c. vulnus O., Cu., corpus Cels., Cu., oleum, vinum (bene) c. Cels., aqua c. Sen. ph., aqua modice c. Col., aquae calidae Ci. toplice, kot nom. propr. Calidae aquae L. Toplice (kopališče pri današnjem Tunisu), regio c. Vitr. ali loca c. Vitr., Plin.; kontr.: sol caldus Varr., lavatio calda Varr., Vitr. — Od tod subst.
a) calida -ae, f: Ca., Sen. ph., Plin., T. ali calda -ae, f (sc. aqua): Sen. ph., Col., Plin., Mart. topla voda.
b) calidum -ī, n: Pl. ali caldum -ī, n (sc. vinum, mulsum): Varr., Petr. kaj toplega, topla pijača (vino, pomešano s kropom), vrelo vino.
c) calida -ōrum, n gorkota, toplota, vročina: frigida pugnabant calidis O.; poseb. topli, vroči kraji: Plin.; tudi v superl. calidissima -ōrum, n: Plin.

2. pren.
a) isker, ognjevit, razvnet, vročekrven, hud, strasten, silovit, nagel, prenagljen, nepremišljen: Ter., equus calidus animis V., redemptor H., caldior est, acres inter numeretur H., non hoc ferrem calidus iuventā H., Gradivus c. Sil., c. rixa H., consilium c. Ci., consilia calidiora L.; od tod kot priimek Caldus (Calidus) -ī, m Kald, Kalid (= Vročekrvnež, Vročeglavec, Vročičnež): ut si dicamus idcirco aliquem Caldum vocari, quod temerario et repentino consilio sit Ci.; L. Iulius Calidus Lucij Julij Kalid, rim. pesnik v Napotovem času: N.
b) tako rekoč še gorak, še svež = pravkar pripravljen ali storjen: consilium, mendacium Pl., opus est quadraginta minis celeriter calidis Pl., tum tu igitur calide, quidquid acturus es, age Pl. pri tej priči, takoj.

cālīgō (pri L. v boljših rok. tudi calligo) -āre -āvī -ātum (cālīgō -inis)

I. intr.

1. z act. pomenom temniti: aram tenui caligans vestiet umbra (Centaurus) Ci. (Arat.), omnem, quae nunc obducta tuenti mortalīs hebetat visus tibi et humida circum caligat, nubem eripiam V.; pt. pr. met. = omotičen, vrtoglav: caligantes fenestrae Iuv.

2. s pass. pomenom temneti, temen biti, mračen biti: mundus caligans Cu., caligantem nigra formidine lucum ingressus V., per umbras et caligantes animarum examine campos Stat. Poseb. o očeh in osebah
a) kot nenadno stanje temneti = tema (črno) se dela komu pred očmi: caligant oculi Lucr., Cels. idr., caligat in altis obtutus saxis Sil., caligavit aspectus Cypr., lato Mucius caligat in hoste Sil.
b) kot trajno stanje slaboviden biti, brljav biti, slabo videti: Gell., cuicumque oculi caligant Cels., oculi eius caligaverant Vulg., qui legis Oedipoden caligantemque Thyesten Mart.

3. pren.
a) po temi bloditi: orbatae caligant vela carinae Stat. ne vedo, kam bi se obrnila.
b) (o osebah) v duhovni temi tavati = ne (raz)ume(va)ti, ne izprevideti; slep biti za kaj: ad cetera caligant Cu., ad pervidendum, quid sit, quod beatam vitam efficiat, caligant Sen. ph., ad quas (vires religionis) maxime etiamnum caligat humanum genus Plin.; pren.: caligare in sole Q. pri belem dnevu ne videti = jasnosti navkljub ničesar razumeti.

— II. (v pozni lat.) trans. = s temino zastreti (zastirati): Fulg.

Calliopē -ēs, f (Καλλιόπη „Lepoglasa“) Kaliopa, samogovoreče ime ene od Muz, epske boginje, pri pesnikih pa sploh vsake poezije; mitološka Orfejeva mati, upodabljali so jo s pisalno tablico in črtalnikom: Ci. ep., Lucr., H. idr.; ime za vse Muze: vos, o Calliope, precor V.

2. met. = pesništvo, poezija, pesem: quem mea Calliope laeserit O. — Soobl. Calliopa -ae, f: Arn.; pesn. tudi Calliopēa -ae, f (Καλλιόπεια) Kaliopeja: V., O., Pr.

Callipolis -is, acc. -in in -im, f (Καλλίπολις) Kalipola, zemljepisno ime,

1. mesto ob Helespontu (zdaj Gelibolu): L., Plin.

2. etolsko mesto na tavrskem Herzonezu, sicer tudi Callium: L.

3. gr. mesto ob Tarentskem zalivu v Kalabriji (zdaj Gallipoli): Mel., Plin.

4. sicilsko mesto: Sil.

5. star. ime otoka Naksa: Plin.

Callirrhoē, pesn. tudi Callirhoē, -ēs, f (Καλλιῤῥόη in Καλλιρόη) Kaliroja,

1. studenec pri Atenah na južni strani Akropole: Plin., Stat.

2. studenec in kopališče v Pereji na vzhodni strani Mrtvega morja: Plin.

3. arab. studenec in kopališče: Plin.

4. povodna Nimfa, Ahelojeva hči, druga Alkmeonova žena: O.

5. Oceanova hči in Gerionova mati: Hyg., Serv.

6. Skamandrova hči in Pirantova žena: Hyg.

7. neka plesalka in priležnica: Pers.

callis -is, m in v prozi nav. f

1. stegnè, gonje (pl.), steza, pot čez goro ali skozi gozd: calles silvestres longuinqui Varr., calles inviae L., Cu., timor incessit, ne quas per imminentia iuga calles inveniret L., occulti, secreti calles V., silvestres calles vix singulis pervii Cu., iter callium Cu. hoja skozi sotesko; pesn. stezica mravelj: praedamque... convectant calle angusto (formicae) V., suum servantes... callem O. držeč se svoje stezice.

2. pl. met. pašniki, trate na planinah in v gozdovih: Italiae callīs et pastorum stabula praeoccupare Ci.; calles publicae Varr. državni planinski pašniki, od tod (provincia) silvae callesque Suet. uprava državnih gozdov in planinskih pašnikov, tako tudi: cui (quaestori) provincia... calles invenerat T.

callum -ī, n, redkeje callus -ī, m

1. trda (debela, tolsta) koža, žulj, otiščanec, oguljenina: Lucr., Plin., Suet., mihi... calceamentum callum solorum Ci., c. apru(g)num Ca. ap. Plin., Pl., tudi samo callum Pl. debela svinjska koža; medic. trdina, trdica: interdum vetustas ulcus occupat induciturque ei callus Cels., callum iocineribus obducere Sen. ph. strditi jetra.

2. skorja: terrae, salis Plin.; tudi trda koža nekaterih rastl. in sadežev: Plin.

3. pren. otrdelost, topost, zakrknjenost, brezčutnost: labor quasi callum quoddam obducit dolori Ci., animis cogitatio callum vetustatis obduxerat Ci. je bila otopila, ingenio callum inducere Q. storiti nedovzetnega, tristitia iam videtur duxisse callum Sen. ph. da je otopela.

calumnia -ae, f (od glag. calvor, calvī; prim. gr. κηλέω čaram)

1. lokavo (zvito, prikrito) postopanje, sprevračanje prava, zavijanje resnice, odvetniški prijemi, laži in prevare, spletka, spletkarstvo, klevetanje, obrekovanje, zlobna (kriva, slepljiva) obtožba (naspr. fides, veritas): putabat causam calumniae se reperturum Ci., religionis calumnia Ci. lažniva pretveza, inimicorum calumniā Ci., paucorum calumniā S., calumniam coërcere (zakonito kaznovati) Ci., oppressus calumniā Aur., res per calumnias creditae Arn. po obrekljivi govorici; iurare calumniam Sulpicius in Ci. ep. priseči, da se ne toži iz spletkarstva, calumniam in aliquem iurare L. priseči, da se tožba zoper koga ne podaja iz spletkarstva, tako tudi: de calumnia iurare, ius iurandum de calumnia Icti.; nec sine ignominia calumniae relinquere accusationem poterat Ci. ne brez suma, da je bila ovadba lažniva, calumniae condemnari T. zaradi krive obtožbe; od tod met. obsodba in kazen zaradi lažnive obtožbe (spletkarstva): illo iudicio calumniam non effugiet Ci. ne izogne se kazni, ki zadene lažnivega tožnika, ferre calumniam Caelius in Ci. ep. biti proglašen za spletkarja, notatus calumniā Suet.

2. pren. lopovščina, prevara, kovarstvo, sofistično razlaganje: quae maior est calumnia quam venire adulescentulum dicere se senatorem sibi velle adoptare? Ci., ne qua calumnia, ne qua fraus, ne qui dolus adhibeatur Ci., calumniā dicendi tempus eximere Ci. ep. iz kovarstva tako dolgo govoriti, da poteče čas senatove seje, c. timoris Caecina in Ci. ep., nimia contra se c. Q. pretirana strogost v presojanju samega sebe; occ. (pri filozofskih vprašanjih) sofistično zavijanje: Arcesilae c., Academicorum c. Ci., nullam calumniam adhibere Ci.

Calycadnus -ī, m (Καλύκαδνος) Kalikaden, reka v Kilikiji pri Selevkidi: Plin., Amm.; po njej se imenuje tudi rt ob njenem ustju: L.

Calydōn -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, f (Καλυδών) Kalidon, glav. etolsko mesto ob vznožju Arakinta, kjer naj bi bil mitološki Meleagrov (kalidonski) lov: C., V., O. idr. Od tod adj. Calydōnius 3 (Καλυδώνιος) kalidonski = etolski: terra Pac. ap. Varr. = Etolija, heros O. = Meleager, amnis O. = Aheloj, Cal. Tydides O. = Diomed, od tod tudi regna Cal. O. = Diomedovo kraljestvo v Apuliji; subst. Calydōniae -ārum, f Kalidonke: Sen. tr. Kot adj. fem. Calydōnis -idis, acc. -ida kalidonska: O., kot subst. Kalidonka = Deianeira: O.

camēlus -ī, m in f (gr. ὁ (ἡ) κάμηλος, iz semit.) kamela, velblod (tudi dromedar): Varr., Ci., Plin. idr., cameli, quos dromedas appellant L., pecuniam regis DC muli et CCC cameli vehebant Cu.

Campānia, -ae, f (iz *Capānia, sor. s Capua; le po ljudski etimologiji iz campus) Kampanija

I. (zdaj Campania), cvetoča in rodovitna pokrajina v srednji Italiji z glavnim mestom Kapuo in rekama Volturnom ter Lirisom; meji na pokrajino Lacij: Varr., L., O., Pr. idr., Campania terra Tib. Od tod adj.

1. Campānicus 3 kampanski: aratra, serta Ca., peristromata Pl.

2. Campānus 3 kampanski: Capua Luc. fr., urbs (= Capua) V., colonia (= Capua) Ci., ager Ci., agri Varr., arrogantia, ferocia Ci., luxuria, populus, mulier, matres L., via Vitr., Suet., odsek Apijeve ceste, pons H., Plin. čez reko Savono, morbus H. nekakšne bradavice, kožna bolezen, razširjena v Kampaniji; subst.
a) Campānī -ōrum, m Kampanci, tudi Kapuanci, preb. Kapue: Ci.
b) campāna -ae, f α) (sc. libra) tehtnica s premakljivo utežjo: Isid. β) zvon: Plin., Eccl.

3. Campāns (Campās) -antis kampanski: genus Pl.

— II. okolica mesta Rima, današnja Campagna (di Roma): Porph.

campus¹ -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)

1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.

2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.

3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.

4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.

canālis¹ -is, abl. -ī (pri Ap. -e), m, redkeje f (prvotno adj. iz canna)

1. kar je cevasto = cev, žleb, prekop, jarek: Ca., Varr., Vitr. idr., ilignis potare canalibus undam V., aqua canalibus immissa C., manu canales facere Sen. ph. vodne prekope narediti, in medio (foro) canalis Pl. jarek, speljan do greznice, c. in Capitolio L.; canalis rov v rudnikih: Plin.; pesn. trstna cevka: mella harundineis inferre canalibus V.; pren.: aciem velut canali dirigere Plin. = naravnost, tako tudi canale directo Ap.; tek (tok) govora: pleniore canali fluere Q.

2. arhit.
a) žlebič na stebrni glavi: Vitr.
b) canalis fundi batni žleb pri katapultu: Vitr.

3. medic.
a) opornica, v katero se dene obvezana noga: Cels.
b) cervix (vulvae), quem canalem vocant Cels., c. animae Plin. sapnik.

5. agr. korito pri oljni stiskalnici: Col.

6. bot. rebrce na listu, listna žila: Plin.