Franja

thermipōlium (thermopōlium) -iī, n (gr. ϑερμιπώλιον, ϑερμοπώλιον) preprosta gostilna, krčma, restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče, kjer se je prodajala topla pijača (vino, zmešano z vročo vodo): quos semper videas bibentes esse in [t]hermipolio Pl., ne thermipolium quidem ullum instruit Pl., ecce hominem te, Stasime, nil[i]: satin in thermipolio condalium es oblitus Pl.

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

Thūriī -ōrum, m (Θούριοι) Túriji, v času Perikla (l. 443) ustanovljena atiška kolonija v Lukaniji ob Tarentskem zalivu, kjer je prej stalo (l. 510 razdejano) mesto Sibaris (Sybaris). Pozneje so se Turiji kot rimska naselbina imenovali Copiae: Varr., Ci. ep., C., L. — Soobl.

1. Thūrium -iī, n (Θούριον) Túrij: Mel.

2. Thūriae -ārum, f Túrije: L. — Od tod adj. Thūrīnus 3 túrijski, turínski: iuventus L., ager C., L., sinus O. = Tarentski zaliv; subst.
a) Thūrīnum -ī, n túrijsko ozemlje, ozemlje Túrijev: C.
b) Thūrīnī -ōrum, m Túrijci, Turín(c)i, preb. Turijev: L.

thymela -ae, f in thymelē -ēs, f (gr. ϑυμέλη) tímela, vzvišen, oltarju podoben štirikoten prostor v atiškem gledališču sredi plesišča za zbor (gr. ὀρχήστρα), kjer je stal zborovodja; pozneje = gledališče, gledališka igra: actuarii thymelae (= thymelici): Cod. Th. — Od tod adj. thymelicus 3 (gr. ϑυμελικός)

1. tímelski = k (plesnemu) zboru sodeč; subst. thymelicī -ōrum, m (gr. ϑυμελικοί) zborski plesalci na tímeli (naspr. σκηνικοί = scenici pravi igralci): scenici et thymelici Vitr., Ulp. (Dig.).

2. pozneje (= scenicus) gledališki, gledališčen, teatrski, teatraličen: choragium Ap., obscoenitas Aug., saltator Cass.; subst.
a) thymelicus -ī, m (gledališki) igralec
b) thymelica -ae, f (gledališka) igralka: Cod. Th.

ThȳnĪ -ōrum, m (Θυνοί) Tín(c)i, tračansko pleme ob črnem morju, ki se je izselilo v severno Bitinijo: Plin., Cat. — Od tod adj. Thȳnēus (Thynnaeus) 3 tínski (tinéjski, tinájski): litora Val. Fl. Od tod

1. adj.
a) Thȳniacus (po nekaterih izdajah Thynniacus) 3 tínski: sinus O. (v Trakiji ob črnem morju).
b) Thȳnias -adis, f (Θυνιάς) tínska: nymphis Thyniasin (dat. Graecus) Pr.
c) Thȳnicus (Thynnicus) 3 tínski: lima Isid.
d) Thynnius 3 tínski: anulus Isid.
e) Thȳnus 3 tínski, bitínijski: merx H.

2. subst. Thȳnia -ae, f (Θυνία) Tínija, severni del Bitinije, kjer so prebivali Tin(c)i: Cat. — Soobl. Thynna -ae, f: Isid.

TĪrȳns -ynthis in -ynthos, acc. -yntha, f (Τίρυνς -υνϑος) Tirínt, mesto v Argolidi, kjer je odraščal Herakles (Herkul), rodni kraj njegove matere Alkmene: Plin., Stat., Serv. — Od tod adj. Tīrȳnthius 3 (Τιρύνϑιος) tirínt(ij)ski, (poseb. o Heraklu (Herkulu) in vsem, kar je z njim povezano), Hêraklov (Hêrkulov), herakléjski (hêrkulski): iuvenis, hospes (= Herakles, Herkul) O., aula (= mesto Herculaneum Herkulaneum) Stat., tecta (= Sagunt) Sil., tela (= Heraklove, Herkulove) O., gens (= Fabijev rod, ki je baje izviral od Herkula) Sil., heros (= Herakles, Herkul) O. ali (= Chromis Hromis, Herkulov sin) Stat. ali (= Fabius Cunctator) Sil.; subst.

1. Tīrynthia -ae, f Tirín(t)čanka, Tiríntijka = Alkmena: O.

2. Tīrynthius -iī, m Tirín(t)čan, Tiríntijec = Herakles, Herkul: V.; pl. Tīrynthiī -ōrum, m Tirín(t)čani, Tiríntijci, preb. Tirinta: Plin.

Tityos -ī, m (Τιτυός) Títij, velikan, sin Zevsa (Jupitra) in Gaje. Ker je zasledoval Leto (Latono), ga je Zevs (Jupiter) ali (po drugi verziji) Apolon ubil in zaprl v podzemlje, kjer je priklenjen in mu jastrebi kljujejo vedno na novo zaraščajoča se jetra: O., V., H., Pr., Tib., Lucr., Hyg.

Tragasae -ārum, f (Τραγασαί) Trágaze, kraj v Troadi blizu predgorja Lektron, kjer so iz nekega jezera pridobivali sol. Od tod adj. Tragasaeus 3 trágaški, tragazájski: sal Plin., Isid.

tragoedus -ī, m (tuj. τραγῳδός) igralec v tragedijah (žaloigrah), tragéd (naspr. comoedus): Pl., Ci., H. idr.; poseb. Iuppiter Tragoedus Jupiter Traged, kip Jupitra; ime je dobil po ulici, imenovani vicus Tragoedus, kjer je stal: Q., Suet.

Trāiānopolis -is, f Trajanópolis, ime mesta Selinunt, kjer je umrl cesar Trajan: Cod. I.

tribūnus -ī, m (tribus) tribún

1. predstojnik tribus, tribúnski (tríbuški) predstojnik = predstojnik ene izmed treh prvotnih tribus; v tem pomenu se beseda uporablja le redko, ker so nam. naziva tribunus pozneje uporabljali naziv curator tribūs: tribuni Manlium de saxo deiecerunt L. Ti tribuni so zastopali pripadnike svoje tribus na vseh področjih, poseb. pri cenitvi (census), naboru, razdelitvi davka idr.

2. poveljnik konjenice (tribunus celerum) v času kraljev: praeco ad tribunum celerum populum advocavit L. Kot poveljnik rimskih, v tri stotnije razdeljenih konjenikov (vitezov), ki so tvorili jedro rimske vojske, je bil ta tribun v odnosu do kralja v enakem razmerju kot pozneje magister equitum v odnosu do diktatorja in je opravljal svojo službo do kraljeve smrti. S koncem kraljestva je bilo odpravljeno tudi to dostojanstvo.

3. erarni tribún, državni blagajnik: tribūnus aerārius Ca. ap. Gell., tribūnī aeris Plin. V starejših časih so tako imenovali nekatere predstojnike tribus, ki so pobirali davek in so zato tudi izplačevali (vojakom) mezdo. Ko pa so izplačevanje vojaške mezde prevzeli kvestorji, so erarni tribuni sicer še ostali, a njihova pooblastila in domena niso bili jasni; najbrž so bili le nekaki oskrbniki (intendanti) pod kvestorji. Od sprejetja Avrelijevega zakona l. 71 do Julijevega zakona l. 46 so bili kot tretja dekurija sodnikov zastopniki plebejcev v sodniškem zboru: pari studio convenisse video tribunos aerarios Ci.

4. vojaški tribún; ta funkcija bi približno ustrezala današnjemu činu „polkovnik“: tribūnus mīlitum: C., Ci. idr. ali mīlitārīs: Ci., Plin. Vsaka legija je imela šest vojaških tribunov, ki so se pri poveljevanju izmenjevali; če so bili izvoljeni od vojske ali konzula, so se imenovali tribūnī mīlitum rūfulī, tisti, ki jih je v Rimu izvolilo ljudstvo, pa comitiātī L. Če C. piše „tribuni cohortium“, misli s tem vojaške tribune, ki so poveljevali v posameznih legijskih kohortah; le za cesarsko obdobje se da dokazati naslov „tribunus cohortis“, poveljnik prve (najmočnejše) kohorte v legiji: Plin. iun., Vulg.; enak naziv je menda tudi tribunus minor Veg.

5. vojaški tribúni s kónzulsko oblastjo ali kónzulski tribúni: tribūnī mīlitārēs cōnsulārī potestāte, oblastnik, ki je nadomeščal konzula (od l. 445 do 367): L. V svojih zakonskih predlogih (rogationes) je Gaj Kanulej l. 445 zahteval conubium med patriciji in plebejci in možnost, da bo konzulat dostopen tudi plebejcem. Da bi se patriciji izognili tej zahtevi, so omejili konzulsko oblast in ustanovili cenzuro ter dali nam. konzulov iz obeh stanov izvoliti vojaške tribune s konzulsko oblastjo, in sicer enkrat tri, drugič štiri, pa tudi šest. Njihovo jurisdikcijo, volitve in opravljanje funkcije so urejela pravila, ki so veljala za konzule. Ko so leges Liciniae Sestiae plebejcem podelili pravico do pravega konzulata, je bila ta tribunska oblast odpravljena.

6. tribūnus plēbis (plēbī, plēbeī) ali samo tribūnus ljudski tribún, oblastnik za zaščito preprostega ljudstva: Ci., L. Leta 493 so leges sacratae plebejcem podelili pravico do te oblasti. Ljudski tribuni so morali biti plebejskega rodu; njihova starost ni bila posebej določena, a večinoma so se za to službo potegovali bivši plebejski edili. Ti tribuni so bili voljeni na volitvah v tribus (tributnih komicijah); svojo službo so nastopali 10. decembra. Njihovo število (prvotno število je bilo 2 ali 5: L.) je določil Publilijev zakon (lex Publilia) l. 479: 10. Bili so nedotakljivi in neoskrunljivi (sacrosancti) in so si sčasoma priborili pomembne pravice. Sprva so imeli samo ius auxilii; smeli so preprečevati krivične odredbe uradnikov in senata proti posameznim plebejcem, zlasti pri naborih, razpisovanju davkov in na sodišču, kjer je tribun s svojim vetom (intercessio) lahko razveljavil sodnikovo razsodbo. Sčasoma so to pravico (ius intercessionis) izrabljali tudi pri poseganju v domene drugih oblastništev, celo senata, in pri volitvah. V senatu so imeli sprva le pravico sedeti pri vratih in posegati po ius auxilii v korist svojih varovancev, pozneje pa so dobili sedež in pravico glasovanja v senatu in celo pravico sklicevanja senata. Bivše tribune so tudi sprejemali kot senatorje v senat. Od nekdaj pa so imeli tribuni pravico sklicevati in voditi ljudska zborovanja (skupščine) (contiones); predvsem so predsedovali tributnim komicijam (comitia tributa), katerih delokrog je postajal vedno širši. Kot predsedniki so imeli pravico prirejati ptičegledje (samo auspicia minora) in s tem povezano spectio de caelo. Imeli so tudi pravico neubogljivcem naložiti globo in celo ius prensionis do zasebnikov in uradnikov. Sula je močno omajal in omejil tribunsko oblast in z njo povezane pravice, toda Pompej je tribunom povrnil vse pravice v celotnem obsegu. Cezar in njegovi nasledniki so na tribunatu in njegovih pooblastilih utemeljili cesarsko oblast. Ljudski tribunat kot funkcija je obstajal tudi v času cesarjev, vendar ljudski tribuni niso v političnem življejnu igrali več nobene vloge.

tri-fīnius 3 (trēs in fīnis) tromejen, stičišče treh meja zadevajoč; subst. trifīnium -iī, n kraj, kjer se stikajo tri meje, trómêja, trómejíšče, stičišče treh meja, kraj treh meja: Isid.

trīgārius 3 (trīga) k trovpregi sodeč, trovprego zadevajoč, trovprežen, starejše trojinski, trojaden; le subst.

1. trīgārius -iī, m voznik trovprege: Plin.

2. trīgārium -iī, n
a) církus, kjer se urijo trovprege in sploh konji v dirjanju, tekanju, dirkalna steza, dirkališče, dirjališče, tekališče, jahališče, jahalnica: Plin.
b) trojka = število tri: M.

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.

tropaeum -ī, n (tuj. τρόπαιον ali τροπαῖον „znamenje bega“)

1. tropáj (tropájon, trópaion), znamenje zmage, zmagoslavno znamenje, troféja, pri Grkih sprva prisekano drevo ali kol, kamor so obešali uplenjeno orožje in drugo bojno opravo takoj po zmagi na mestu, kjer se je sovražnik pognal v beg (gr. τραπέσϑαι), pozneje stalen spomenik iz kamna ali medi v obliki stebra, oboka, odra idr.; Rimljani so take spomenike postavljali večinoma na Kapitolu: V., Plin., T., Val. Fl., Val. Max., Suet., Fl. idr., tropaea statuere Ci., Cu. ali ponere Ci.

2. meton. zmaga: Marathonium N., Salaminium Ci., Augusti tropaea Caesaris H., tulit e capto nota tropaea viro O., cuius tropaeis non invidemus Ci.

3. metaf. znamenje, spomin, spomenik, pomnik: ingenii O., necessitudinis atque hospitii Ci., Maecenatis erunt vera tropaea fides Pr.

Opomba: V rokopisih pogosto najdemo inačici trophaeum in trophēum, ki sta se pojavili v pozni latinščini, npr. trophaeum Vulg.; trophēum Iul. Val.

tropicus 3, adv. -ē (gr. τροπικός)

1. k obratu sodeč, obraten: circuli Front., Hyg., Macr. povratniki ali obratniki (kjer se sonce zopet obrne); Capricornus Aus. kjer se sonce zopet obrne; subst. tropica -ōrum, n prevrati, spremembe: haec tropica instituere Petr.

2. prenesen, uporabljen v prenesenem (nepravem) pomenu, prispodoben, tróp(ič)en, figurativen: locutiones Aug., figura Gell. = tropus, tropice loqui Aug.

ubi-libet, adv. (ixpt.) „kjer se komu zljubi“, „kjer kdo hoče“ = kjersibodi (kjer si bodi), kjerkoli (kjer koli) (že), (vse)povsod, (vse)povsodi: Aug., parabilis facilisque nihil habens arcessiti pretiosive, ubilibet non defuturus Sen. ph., reddunt enim (sc. gratiam) et qui reposcuntur et qui inviti et qui ubilibet et qui per alium Sen. ph.

Velia -ae, f Vélija

1. (= Elea, Ἐλέα (nam. ƑΕλέα), prvotno imenovana Ὑέλη < *u̯ĕli̯ā < *u̯ĕllā), primorsko mesto v Lukaniji (zdaj Castellamare di Veglia): Ci., L., H., Plin., Gell. Od tod adj.
a) Veliēnsis -e vélijski: sacerdotes Ci.; subst. Veliēnsēs -ium, m Vélijci, preb. Velije: Ci. ep., Plin.
b) Velīnus 3 vélijski: portus V., Gell.

2. predel v Rimu na vzpetini med Forumom in amfiteatrom (na delu Palatina), kjer sta stala basilica Constantini in svetišče boginj Venere in Rome (templum urbis): Ci., L.; tudi pl. Veliae: Varr., Varr. ap. Non. (z abl. Velis), menda zato, ker se razteza v dve smeri: proti Forumu in proti amfiteatru. Od tod adj. Veliensis -e vélijski: Veliense sexticeps in Veliā Formula ap. Varr.

verrēs -is, m (iz *versēs; indoev. kor. *u̯ers namakati, škropiti označuje moška bitja, enako kot indoev. kor. *ers- [gl. rōs] in skr. ukṣáti škropi : ukṣán- bik; prim. skr. varṣam, varṣaḥ dež, vár̥ṣati dežuje, vr̥ṣaḥ, vr̥ṣa-bháḥ bik, vr̥ṣniḥ moški, oven, vr̥ṣan- samec, mož, žrebec, gr. ἕρση (ἔρση) = ἐέρση Hom. = dor. ἔρσα = kretsko ἄερσα rosa, ἄρρην, [Ƒάρρην], ἄρσην, ἔρσην moški, let. versis vol, govedo) merjasec, tudi prašič: Varr., H., Col., Ph.; metaf. zaničlj. o človeku: Pl. Kot nom. propr. C. Cornelius Verres Gaj Kornelij Ver, zloglasni propretor na Siciliji v letih 73—71, ki ga je Cicero(n) tožil zaradi izsiljevanja; še preden je bil obsojen, je prostovoljno odšel v pregnanstvo, kjer je umrl l. 43: Ci.; v besedni igri: in labores Herculis hunc „verrem“ non minus quam illum aprum Erymanthium referri oportere Ci. Od tod adj.
a) Verrius 3 Vêrov: lex Ci.; subst. Verria -ōrum, n (sc. sollemnia) Verova slovesnost, ki jo je Ver sam ukazal prirediti na Siciliji sebi v čast: Ci.
b) Verrīnus 3 Vêrov: ius Ci. = Verovo pravo, pa tudi = prašičja juha, cauda (gl. to besedo) Ci.; subst. Verrīnae -ārum, f (sc. actiones) Ciceronovi sodni govori proti Veru: Prisc., M.

Opomba: Nom. sg. verris: Varr.

Vertumnus¹ in Vortumnus -ī, m (etr. izvora) Vertúmnus, Vortúmnus, bog menjave letnih časov in trgovine, zato je stal njegov kip (signum Vertumni) v Rimu tam, kjer sta se stikali dve trgovsko izjemno živahni središči, vicus Tuscus in forum Romanum; tam so bile tudi najbolj obiskovane knjigarne: Varr., L., Ci., H., O., Pr., Col. (poet.); pl.: Vertumnis, quotquot sunt, natus iniquis H. zadet od jeze vseh bogov spremenljivosti (o nekem vetrnjaku). — Od tod Vertumnālia (Vortumnālia) -ium, n vertumnálije (vortumnálije), bogu Vortumnu na čast (menda 23. oktobra) obhajan praznik, nekak zahvalni praznik (zahvalna dožetnica): Varr. (?).