Franja

Cobarēs -is, m Kobar, perz. moško ime. Poseb.

1. Medec pri Besu: Cu.

2. poveljnik v Parsagadah: Cu.

Coccēius 3 Kokcej(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. L. Cocceius Nerva Lucij Kokcej Nerva, pravnik in državnik, ki je l. 40 z Mecenatom in Azinijem Polionom izposloval brundizijsko pogodbo med Oktavijanom in Antonijem ter l. 37 tudi posredoval med njima, konz. l. 36: H.; pl. Coccei možje, kakršen je bil Kokcej: Sen. ph.

2. M. Cocc. Nerva Mark Kokcej Nerva, sloveči pravnik v Tiberijevem času, consul suffectus, katerega leta, ni znano, gotovo pa pred l. 24 po Kr., umrl l. 33 po Kr.: T., Front., Dig.

3. njegov istoimenski vnuk, pretor l. 65 po Kr., konz. l. 71 po Kr., rim. ces. od l. 96 do 98 po Kr.: T., Aur., Eutr.

coccolobis -is, f kokoloba, hispansko ime trte, sicer imenovane basilica: Col. (z acc. coccolobem), Plin. (z acc. coccolobin).

Coeranus -ī, acc. -on, m (Κοίρανος) Kojran,

1. gr. stoik iz neznane dobe: Plin., T.

2. moško ime pri O.

colaphus -ī, m (sprva semit. beseda, prim. gr. κόλαφος, sl. klofuta) udarec s pestjo, zaušnica, klofuta: Pl., Ter., Sen. ph., Q., Iuv., Aug. — Kot nom. propr. Colaphus -ī, m Kolaf, Klofuta, šalj. ime sužnja pri: Pl.

Collabus -ī, m (cum in λαμβάνω) Kolab = Popadnik, šalj. ime pri: Pl.

colōnia -ae, f (colōnus)

1. kmetija, pristava, zakupno (v zakup vzeto) zemljišče ali posestvo: Paul. (Dig.), vilicus coloniae suae terminos egredi non debet Col., villae vel aliae coloniae Ulp. (Dig.).

2. naselbina, naselje, selišče: L., Cu. idr., ne in Ianiculo coloniam constituatis Ci., decemviri colonos deducant in colonias Ci., (Cimon Amphipolim) decem milia Atheniensium in coloniam misit N. kot naselnike, da bi se naselili; šalj. bivališče, stanišče: ut commutet coloniam Pl., ut importem in coloniam hunc auspicio commeatum Pl.; Pseudolum facere ut det nomen ad Molas (gen.) coloniam Pl. da se mora dati vpisati za naselnika pri Moli (mlinski boginji) = da bo za kazen poslan v mlin.

3. met. naselniki, naseljenstvo: coloniam mittere in locum Ci., colonias deducere novas Ci. novo množico izseljencev (s Kapitolijskega griča) peljati = novo naselbino ustanoviti. Od tod pogosto kot mestno ime Colōnia -ae, f Kolonija; poseb. Colōnia Agrippinēnsis ob Renu, Agripinska Kolonija (zdaj Köln): T.

columbus -ī, m (columba) golob samec: Pl., Varr. (gl. columba), Cat.; pogosto golob sploh: Col., Plin., vetuli notique columbi H. — Kot nom. propr. Columbus -ī, m Kolumb, Golob, ime nekega gladiatorja: Suet.

columna -ae, f (prim. celsus)

I.

1. steber, stolp (kot podpornik ali okras poslopja): V., H., Vitr. idr., lapidea Varr., ahenea, marmorea Ci., lignea L., templa innixa columnis O.; šalj.: ecce autem aedificat; columnam mento suffigit suo Pl. o človeku, ki si med premišljevanjem z roko podpira brado; preg.: incurristi amens in columnam Ci. butnil si … z glavo ob zid.

2. occ. prosto stoječ steber,
a) častni steber, obelisk: α) c. Maenii Plin., nav. c. Maenia ali samo columna Ci., Plin., Porph. Menijev steber, postavljen l. 338 na rimskem forumu na čast Gaju Meniju, ki je z L. Furijem Kamilom premagal Latine; ob tem stebru so izrekali svoje sodbe tresviri capitales zločincem in dolžnikom, ki so zamujali s plačilom: ad columnam Maeniam reus Ci., od tod: ne ad columnam adhaeresceret Ci. da ne bi obvisel ob (Menijevem) stebru = da bi odšel brez sramote, ad columnam pervenire Ci. β) columna rostrāta z ladijskimi rilci okrašeni steber, postavljen na čast Gaju Duiliju, ki je l. 260 premagal Kartažane v pomorski bitki pri Milah: Q. γ) columna Iulii Caesaris: Ci., Suet.
b) knjižni steber, na katerem so založniki naznanjali prodajana ali pravkar izšla dela: mediocribus esse poëtis … non concessere columnae H.
c) geogr. ime α) Herculis columnae Herkulova stebra (= predgorji Calpe v Evropi in Abyla v Afriki) ob Gadskem prelivu (gibraltarski morski ožini): Cu., Mel., Plin.; imenujeta se tudi Gaditanae columnae Gadska stebra: Ap.; pesn. po analogiji Protei columnae Protejeva stebra = otok Faros in egiptovska obala, obenem = vzhodne meje sveta: V. β) superesse adhuc Herculis columnas fama vulgavit T. (Germ. 34) = Sund med Dansko in Švedsko (ali pa Irminov stolp ali morske čeri po drugih). γ) c. Rhegia Regijski steber = skrajni jugozahodni italski rt pri Regiju: Mel., Plin.

3. pren. steber = podpora, zaslomba: ne … proruas stantem columnam H. trdno stoječega stebra moči (= Avgusta), te, columnam virtutum Sid., esto columna tu piis semper et ancora nobis Paul. Nol. —

II. pren. o stebrastih stvareh,

1. steber: c. ignis Sen. ph., Hier., Vulg. ognjeni steber, c. nubis Ambr., Vulg. oblačni steber, c. ignis et nubis Vulg., c. fumi Vulg. dimni steber.

2. vodni stolp, vodna troba, morski smrk: Plin., in mare de caelo tamquam demissa columna Lucr.

3. moško spolovilo: Mart. (VI, 49, 3 in XI, 51, 1).

4. c. narium nosnica = nosna kost: Isid.

cōmē¹ -ēs, f (gr. κώμη) trg, vas, selo; le kot krajevno ime

1. Hierā Cōmē, acc. Hierān Cōmēn, f (Ἱερὰ Κώμη) Sveti trg, Sveto mesto v Kariji ob Meandru jugovzhodno od Magnezije, imenovano po tamkajšnjem Apolonovem svetišču: L.

2. Xylinē Cōmē Lesni trg v Pizidiji: L.

comētēs -ae, m (gr. κομήτης, sc. ἀστήρ) lasata zvezda, (zvezda) repatica, komet: V., Tib., Sen. ph., Serv. (z acc. sg. cometem) idr., stellae eae, quas Graeci cometas, nostri cincinnatas vocant Ci., sidus c. T., stella c. Iust., crinita sidera cometarum Amm. — Lat. soobl. comēta -ae, m: Sen. tr., Prud. — Kot grški nom. propr. Comētēs -ae, m (Κομήτης) Komet, Lasatec,

1. ime Lapita: O.

2. Asterionov oče: Val. Fl.

Cōminium -iī, n Kominij, samnijsko mesto: L. Od tod adj. Cōminius 3 kominijski,

1. gl. Colminiāna olea; kot subst. Cōminiī -ōrum, m Kominijci, preb. Kominija: Plin.

2. Kominij(ev), ime rimskega plebejskega rodu; poseb. znan je C. Cominius Gaj Kominij, zgovoren rimski vitez, ki je skupaj z bratom Lucijem obtožil bivšega tribuna Gaja Kornelija. Branil ga je Cicero: Ci., Asc.

commendō -āre -āvī -ātum (cum in mandāre)

1. izročiti (izročati), zaupati, poveriti (poverjati), v hrambo da(ja)ti komu, kam: Hyg., tibi hunc puerum pater commendavit et tradidit Ci., spem in alvo commendatam a viro continebat Ci., c. natos curae alicuius O., commendatā patribus re publicā T.; pren.: c. se alicui in clientelam et fidem Ter., nomen suum immortalitati Ci. ep. na veke proslaviti svoje ime, nomen suum aliqua re perpetuae memoriae Vell., posteritati nomen Cu., cum harum rerum decertatio consulibus commissa et commendata sit Ci., c. dis immortalibus ea Ci., aliquem monumentis (= scriptis) suis Ci., se fugae Auct. b. Afr. spustiti se v beg.

2. occ.
a) priporočiti (priporočati): Ter., Auct. b. Afr., Cat., Pr., Suet., commendat Apronio Verrem Ci., neque vobis satis commendata huius aetas esse potest Ci., c. alicui omnem rem et causam seque totum Ci. ep., se Caesari C.; abs.: commendandi mos Fr., commendantium litterae Fr. priporočilna pisma.
b) priporočiti (priporočati) = prikupiti (prikupljati), priljubiti (priljubljati), odlikovati, proslaviti (proslavljati), povelič(ev)ati: O., Plin., uti te infimo ordini commendares Ci., se virtute, non genere populo Romano commendari Ci., iudicari potest nulla re una magis oratorem commendari quam verborum splendore Ci., se numeris c. et arte H., his factis abunde se posteritati Val. Max., se cultu atque ornatu Q., c. iustitiam humanitate Plin. iun., marmora commendantur coloribus Plin. iun.; v pass. z NCI: Tobias sepeliendo mortuos deum promeruisse commendatur Aug. se proslavlja. — Od tod adj. pt. pf. commendātus 3

1. izročen, shranjen, spravljen: sacrum sacrove (v svetišču) commendatum qui clepsit rapsitque, parricida esto Tab. XII ap. Ci.

2. priporočèn, priporočila vreden, priporočljiv: commendatum sibi aliquem habere Trebellius in Ci. ep., quae res commendatior hominum memoriae? Ci.

3. pren. prikupen, priljubljen, mil, drag, odličen: adiectis, quae ipsum commendatiorem et inimicum invisiorem factura videbantur Val. Max., vultus commendatior Petr.

concordia -ae, f (concors)

1. enodušnost, istomiselnost, enotnost, složnost, sloga: concordiā parvae res crescunt, discordiā maxumae dilabuntur S., ex dissensione ad societatem concordiamque revocati Ci., concordiam constituere, confirmare Ci., disiungere Ci. ep. ali turbare L., ab diutina ira tandem in concordiam redigere ordines L., concordiae inter se consulere, concordiae in commune consulere L., concordiam et pacem firmare in perpetuum Cu., mirā concordiā vivere T. (o zakoncih), c. equestris Ci. (med vitezi), felix Pr., discors Lucan. (med pisano se gledajočimi knezi); pren. o abstr.: (temperantia) pacem animis affert et eos quasi concordiā quādam placat Ci., rerum agendarum ordo et, ut ita dicam, concordia Ci.

2. met. enodušen (zvest) prijatelj: et cum Pirithoo, felix concordia, Theseus O. eno srce in ena duša.

3. pren. soglasje, soglasnost, složnost, skladnost, privlačnost: Sirenum Petr. = sirenskega petja, vocum Col., nervorum Q., discors c. (sc. ignis et aquae) O. (prim.: discordia concors Lact.) ali rerum c. discors H. nesložna složnost (oksimoron): po Empedoklovem nauku, da vse nastane iz večnega nasprotovanja med prvinami, na katere delujeta νεῖκος καὶ φιλότης, rupta rerum c. Sen. ph., c. rerum et repugnantia Plin., c., quam magnes cum ferro habet Plin.

4.
a) pooseb. Concordia -ae, f Konkordija, Sloga, boginja sloge, ki je imela v Rimu in zunaj njega več svetišč, posvečenih po srečni poravnavi domače nesloge. Prvo tako svetišče je postavil Kamil na vzhodni rebri Kapitolija; tu je včasih zboroval senat: Ci., S., O.
b) več mest z imenom Concordia -ae, f Konkordija, poseb. α) venetsko mesto (zdaj Concordia Segittaria): Mel., Plin., Fr., Aur. β) luzitansko mesto: Plin.; — od tod preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Plin. γ) Concordia Iūlia Julijska Konkordija, rim. naselbina v betski Hispaniji, sprva Nertobriga: Plin., imenovana tudi Concordiēnsis colōnia Konkordijska kolonija (naselbina): Fr.; preb. Concordiēnsēs -ium, m Konkordij(an)ci: Fr. δ) triboško mesto v belgijski Galiji: Amm.
c) Concordia Konkordija kot osebno ime. α) priimek cesarja Vitelija: Suet. β) ime neke sužnje: Paul. (Dig.).

Congriō -ōnis, m (Γογγρίων, γόγγρος morska jegulja) Kongrion, ime kuharja: Pl.

Cōnstantia -ae, f Konstancija,

1. rimsko žensko ime.
a) sestra Konstantina Velikega: Lact.
b) hči Konstantina Velikega, Gracijanova žena: Amm.

2. mestno ime.
a) Iulia Constantia Julija (Julijeva) Konstancija, mesto v betski Hispaniji: Plin.
b) Constantia Iulia Julijeva Konstancija, mestna občina v Hispaniji, imenovana tudi Laconimurgi (zdaj Constantina): Plin.
c) Iulia Constantia Zilis Zilska Julijeva Konstancija, mavretansko mesto: Plin.

Cōnstantīna -ae, f Konstantina,

1. ime hčere Konstantina Velikega: Amm.

2. mestno ime,
a) mesto v Mezopotamiji: Amm.
b) poznejše ime nekdanje numidijske prestolnice Kirte (Cirte): Aur., Aug. — Od tod adj. Cōnstantīnēnsis -e konstantinski: civitas Cod. I.

Cōnstantīnopolis -is, acc. -im, f (= Κωνσταντίνου πόλις), poznejše ime za Byzantium, Konstantinovo mesto, Konstantinopola, Konstantinopol, Konstantinopel (zdaj Istanbul, Carigrad): Aur., Eutr., Aus., Cod. Th. — Od tod adj. Cōnstantīnopolitānus 3 konstantinopolski: cives Cod. Th., urbs Cod. I.

Cōnstantīnus -ī, m Konstantin, rimsko moško ime, poseb. C. Flavius Valerius Claudius Constantinus Gaj Flavij Valerij Klavdij Konstantin, rimski cesar s pridevkom Veliki, rojen l. 274, umrl l. 323: Lact., Eutr., Amm. — Od tod adj. Cōnstantīniānus 3 Konstantinov: genus Amm., praetura Cod. Th.

Cōnstantius -iī, m Konstancij, rimsko moško ime, poseb. Flavius Valerius Constantius Chlorus Flavij Valerij Konstancij Hlor, cezar in rimski cesar od l. 292 do 306: Lact., Aur., Eutr., Amm. — Od tod adj.
a) Cōnstantiacus 3 Konstancijev: legiones Amm.
b) Cōnstantiānus 3 Konstancijev: thalamus Amm., praetura Cod. Th.