Franja

sūdātōrius 3 (sūdāre) k potenju (znojenju) sodeč, potenje (znojenje) zadevajoč, za potenje (znojenje) namenjen, potilen (znojilen): iunctiones Pl., qualitas Cass.; subst. sūdātōrium -iī, n potilno (znojilno) kopališče, potilnica, znojilnica: tenebras captantem circa balinea ac sudatoria ac loca aedilem metuentia Sen. ph., quid cum sudatoriis, in quae siccus vapor corpora exhausurus includitur? Sen. ph.

superficiālis -e (superficiēs) k površju sodeč, od tod

1. površinski, površino zaznamujoč (naznačujoč): numerus Isid., Cass.

2. metaf. površen, nenatančen: officia Tert.

supplicium -iī, n (supplicāre) pravzaprav „poklek“, „pokleknitev“ in sicer

I. k molitvi; od tod

1. ponižno prošenje, ponižna (živa) prošnja k bogovom (na bogove), javna molitev, bogoslužno opravilo, bogoslužje, slovesno žrtvovanje, žrtev: quin deos suppliciis defatigarem Afr. ap. Non., suppliciis placans caelitum aras Acc. ap. Non., nil ei acceptumst a periuri(i)s supplici Pl., ad victimas faciunt atque ad deorum servant supplicia Varr., non votis neque suppliciis muliebribus auxilia deorum parantur S., in suppliciis deorum magnifici … erant S., matronae … suppliciis votisque fatigare (= fatigabant) deos L., quibus precibus suppliciisque deos possent placare L., supplicia di(i)s decernere S., T. zahvalnice, zahvalni praznik (svetek; prim. supplicatiō), vannos onustas aromatis et huiuscemodi suppliciis certatim congerunt Ap., supplicia veteres quaedam sacrificia a supplicando vocabant Fest.

2. ponižna (živa) prošnja ljudem (k ljudem, na ljudi): Vagenses … fatigati regis suppliciis S.; occ. (meton.) znamenje prošnje (za mir) (nav. oljčne ali lovorove vejice): legatos ad consulem cum suppliciis mittit S. —

II. poklek v sprejetje kazni, poseb. smrtne; od tod

1. meton. smrtna kazen, usmrtitev, usmrčenje, eksekucija: ad supplicium aliquem producere Ci. ali dedere C. ali dare N. ali tradere L., ad supplicium tradi S., supplicio tradi Iust., ad supplicium rapi ali duci Ci., (sc. maiores nostri) supplicium in parricidas singulare excogitaverunt Ci., propter cuiusdam Transpadani supplicium iniustum S., tresviros quae supplicium postulabant parare iubet S., ad supplicium publice damnari N., timere perterriti, ne … supplicio afficerentur C. da jih ne bi pobili (posekali), supplicium sumere L. izvršiti smrtno kazen, supplicium sumere de aliquo Ci., C., S., N. ali ex aliquo L. ali ab aliquo Val. Max. nad kom, supplicium solvere Ci. ali persolvere T. ali dare (prim. poenas dare) N. ali luere O., T., Iust., Amm. pretrpeti smrtno kazen, plačati s smrtno kaznijo, supplicia crucibus luere Iust. pretrpeti smrtno kazen na križu, umreti na križu = crucis supplicio interimi Arn. (o Kristusu); sinekdoha kaznovanje, (huda) kazen: Kom., Sen. ph., Sen. tr., Stat. idr., supplicium capitale Cu., Suet. smrtna kazen, supplicium est poena peccati Ci., is (sc. Solon) cum interrogaetur, cur nullum supplicium constituisset in eum, qui parentem necasset, respondit … Ci., supplicium sumere virgis Ci. (pre)šibati, ad ultimum supplicium progredi C. sam sebe usmrtiti, narediti samomor, de condemnatis summum supplicium sumebant S. nad obsojenci so izvrševali smrtno kazen, de captivis, ut quisque liber aut servus esset, suae fortunae a quoque sumptum supplicium est L., supplicium pati O., supplicia haurire scopulis V. trpeti kazen, suppliciis delicta coërcere H., aliquem supplicio capitis adficere Suet. kaznovati s smrtjo, ultimum (summum, extremum) supplicium alicui indicere ali decernere T. smrtno kazen.

2. metaf. trpinčenje, trpljenje, mučenje, muka: paululum supplicii satis est patri Ter., satisque supplicii tulisse (sc. omnium rerum inopiā) C., veterum malorum supplicia expendunt V. trpijo kazen (muke) za … ; supplicium de se dare filio Ter. zadostiti, dati (dajati) zadoščenje; tako tudi: dabitur supplicium mihi de tergo vestro Pl.; meton. z mučenjem (trpinčenjem) prizadeta pohaba, pohabitev, pohabljenje, (i)zmaličenje, iznakaženje, rana (rane): quos Persae vario suppliciorum genere affecerant Cu., omnes pari supplicio affecti sibi videbantur Cu., adgnovit dira tegentem supplicia V., supplicia nostra Vitr.

Opomba: Gen. sg. skrč. supplicī: Afr., Pl., Ter.; dat. pl. skrč. supplicīs Sen. tr.

supputārius 3 (supputāre) računski, k računanju sodeč: gesticuli digitorum supputarii (po nekaterih izdajah supputatorii) Tert.

surculārius 3 (surculus)

1. k mladim drevesom (drevescem) sodeč = z mladimi drevesi (drevesci) zasajen: ager Varr.

2. véjen, na vej(ic)ah bivajoč: cicadae Plin.

syllogisticus 3 (tuj. συλλογιστικός) k silogízmu (sklepanju) sodeč, silogístičen, silogístiški: Cicero melius ratiocinationem, quamquam et ille nomen hoc duxisse magis a syllogismo videtur: nam et statum syllogisticum ratiocinativum appellat [et] exemplis utitur philosophorum Q.

symposiacus 3 (tuj. συμποσιακός) k popivalnim gostem sodeč, k popivanjski gostiji sodeč, pojedinski, med pojedino potekajoč, ob kozarčku potekajoč (se vršeč), simpózijski, simpozijástičen: quaestiunculae symposiacae (v novejših izdajah sympoticae) Gell. (prim. sympoticus 3); pl. symposiaca -ōrum, n Pogovori med pojedino, Pogovori pri mizi, Pogovori ob kozarčku, Plutarhovi spisi, naslovljeni συμπόσιον: Gell.

sympoticus 3 (tuj. συμποτικός) = symposiacus k popivalnim gostem sodeč, k popivanjski gostiji sodeč, pojedinski, med pojedino potekajoč, ob kozarčku potekajoč (se vršeč), simpózijski, simpozijástičen: de quaestiunculis apud Taurum philosophum in convivio agitatis, quae „sympoticae“ (v starejših izdajah symposiacae) vocantur Gell.

synanchē -ēs, f (tuj. συνάγχη) vnetje notranjih mišic v grlu, davica, vnetje (starejše vnetica) grla: Cael., P. Veg., Demosthenen lana multa collum cervicesque circumvolutum ad populum prodisse et dixisse se synanchen pati Gell., tum e populo unum exclamasse non synanchen, quod Demosthenes pateretur, sed argyranchen esse Gell. Od tod adj. synanchicus 3 (συναγχικός)
a) davičen, k davici (vnetju grla) sodeč: passio Cael.
b) za davico (vnetjem grla) bolehajoč; subst. synanchicī -ōrum, m davični bolniki: Cael.

tabulāris -e (tabula) k deski (tabli) sodeč, za desko (tablo) namenjen, tabuláren: clavus Petr. za deske (žebelj deščenjak), sequens temperatura statuaria est eademque tabularis Plin. za kipe in tudi za pločevino je uporabna naslednja, takole pripravljena med; subst. tabulāre -is, n opaž, oboj: palati Veg. (kost) nebnica; pl. tabulāria table: Sen. ph.

tamiacus 3 (iz gr. ταμιεῖον zakladnica) k cesarskemu fisku (skladu, fondu (starejše zakladu), cesarski zakladnici) sodeč, fiskalen, zakladniški: ius Cod. I., praedia Cod. I. kronska posestva, kronovščine; subst. tamiacus -ī, m stanovalec (kmet, hlapec) na kronskem posestvu: Cod. I.

temporālis² -e (tempus2) k sencem spadajoč, sènčen: venae Veg.

tepidārius 3 (tepidus) k mlačni vodi sodeč, mlačnovoden, mlačen

1. adj. napolnjen z mlačno vodo: ahenum Vitr. kotel z mlačno vodo.

2. subst. tepidārium -iī, n kopalnica z mlačno vodo, prostor z mlačno kopeljo, mlačna kopel, tepidárij: Vitr.

terminālis -e (terminus)

1. k meji sodeč (spadajoč), (ob)mejen, mejniški, mejaški: lapis Amm. mejnik, palus Tert.; subst. Terminālia -ium (in -iōrum: Aug., Lact.) (sc. sacra) terminálije, praznik mejniškega boga Termina (Terminus), ki so ga obhajali 23. februarja; na ta dan se je prvotno končalo konzulovo leto, tj. enoletni konzulski mandat: Ci., L., H., Macr., Lact.

2. končen, zaključen: sententia Cod. I. končna sodba, tuba Ap. tromba, ki naznanja konec igre, „o“ terminalis Prisc. na koncu besede.

tertiānus 3 (tertius)

1. k tretjemu (tretji) sodeč (spadajoč), tercián(ski): febris Ci. trodnevna mrzlica = mrzlica terciana (tretjača) = ki se pojavi vsak tretji dan; tudi kot subst. tertiāna -ae, f trodnevna mrzlica, mrzlica terciana (starejše tretjača): Cels., Plin., Petr.

2. k tretji legiji sodeč (spadajoč), tretji legiji pripadajoč; subst. tertiānī -ōrum, m terciáni = tretjaki, vojaki tretje legije: T.; sg. kolekt. tertianus (= tretja legija) securibus portam perfregit T.

tesserārius 3 (tessera)

1. kocke se tičoč, kocko zadevajoč, kockarski, starejše kóbrski: ars Amm. kockarska umetnost, umetnost kockanja; subst. tesserārius -iī, m kockar, starejše kóbrar: Amm.

2. k vojaškemu geslu (paroli) sodeč, (vojaško)geseln, parolen; subst. tesserārius -iī, m teserárij = geslonosec, parolonosec, geslar, parolar, ki prejme od vojskovodje geslo in ga prenese častnikom: T., Veg.

tēsticulō -āre (tēstis modo) pripustiti (pripuščati) k plemenitvi (parjenju, ploditvi): Fest. — Dep. soobl.

textrīnus 3 (texere)

I. tkalen, tkalski, pletilen, pletilski: opus Vulg. tkanje, pletenje; subst.

1. textrīna -ae, f tkalnica, starejše statvišče: Ap.

2. textrīnum -ī, n
a) tkalska umetnost, tkalstvo, tkanje, pletilstvo, pletenje: Suet., Ambr., Hier. idr., textrini ars Sen. ph.
b) tkalnica, pletilnica: oppidum textrinum fuit Ci., plumariorum textrina Vitr., Tyrii textrini praepositus Amm.; meton. = tkalci: iuxta vehiculi frontem omne textrinum incedit Amm. —

II. k spajanju (sklapljanju, stikanju) sodeč, pripraven (primeren) za spajanje (sklapljanje, stikanje); subst. textrīnum -ī, n ladjedelnica: Isid., idem campus habet textrinum navibus longis Enn. ap. Serv.

thymela -ae, f in thymelē -ēs, f (gr. ϑυμέλη) tímela, vzvišen, oltarju podoben štirikoten prostor v atiškem gledališču sredi plesišča za zbor (gr. ὀρχήστρα), kjer je stal zborovodja; pozneje = gledališče, gledališka igra: actuarii thymelae (= thymelici): Cod. Th. — Od tod adj. thymelicus 3 (gr. ϑυμελικός)

1. tímelski = k (plesnemu) zboru sodeč; subst. thymelicī -ōrum, m (gr. ϑυμελικοί) zborski plesalci na tímeli (naspr. σκηνικοί = scenici pravi igralci): scenici et thymelici Vitr., Ulp. (Dig.).

2. pozneje (= scenicus) gledališki, gledališčen, teatrski, teatraličen: choragium Ap., obscoenitas Aug., saltator Cass.; subst.
a) thymelicus -ī, m (gledališki) igralec
b) thymelica -ae, f (gledališka) igralka: Cod. Th.

tinctōrius 3 (tingere) k barvanju sodeč, za barvanje namenjen, barvalen; pren.: cuius tinctoria (krvoločen) est mens Plin.