Franja

leporārius 3 (lepus) zajčji: lageos (sc. vitis) est, quae Latine leporaria dicitur: nam λάγως lepus Serv. Od tod subst.

1. leporārium -iī, n prvotno = „zajčja ograda“, zajčnica, zajčnik, potem sploh divjačinska obora, zverinjak, živalski vrt, živalski rezervat: Varr., Gell.

2. leporāria -ae, f verjetno kraljevi ali planinski orel: ex his quas novimus aquilae maximus honos, maxima et vis. Sex earum genera. Melanaetos a Graecis dicta, eadem le[por]aria, minima magnitudine, viribus praecipua, colore nigricans Plin. (?).

līberī -ōrum (-rûm), m (iz indoev. kor. *leudh na dan prihajati, rasti, prim. got. liudan = stvnem. liotan rasti; līberī torej = „doraščajoči“; po drugih (toda manj verjetno) pa je beseda līberī (sc. pueri liberi) subst. pl. m. adj. līber svoboden; ker so rim. družino poleg staršev sestavljali še svobodnorojeni otroci in sužnji, so liberi „svobodnorojeni otroci“, potem sploh „otroci“, naspr. parentes in servi, ki so jih imenovali tudi pueri)

1. otroci (glede na starše in brez ozira na starost): liberis augeri Pl., neque tuum unquam in gremium extollas liberorum ex te genus Enn. ap. Ci., l. certi (gotovega rodu) Ci., parvi Ci. ali parvuli Q., dulces H., debiles monstrosique Sen. ph., liberos procreare, suscipere Ci., liberis operam dare Ci. otroke zaroditi (zarajati), spoče(nja)ti, zaploditi, liberos ex uxore (z ženo) habere C., ex C. Fadii filia liberos habuisse Ci. ep., vagamur egentes cum coniugibus et liberis Ci. ep., liberos, coniuges in servitutem abstrahi C., uti … liberos, uxores suaque omnia in silvis deponerent C., coniux ac liberi L., parentes, liberi ac coniuges L., uxor et liberi Fl., sine liberis discedere Q., omnium sit votum parentum, ut honestiores quam sint ipsi liberos habeant Q., ardenter liberos cupere Plin. iun., ius (iura) trium liberorum Suet., Icti. predpravica (predpravice, posebne pravice, ugodnosti) zaradi treh otrok = več predpravic, ki so jih imeli očetje najmanj treh otrok pred očeti brez otrok ali z manj kot tremi otroki; takim očetom se je priznavala prednost pri podeljevanju provinc in potegovanju za častne službe, ki so jih morali doseči že pred 25. letom, olajševali so jim kazni, oproščeni so bili nadležnih opravil, uživali pa so tudi marsikatero korist na področju dediščinskega prava. Cesarji so te predpravice včasih podelili tudi drugim: Mart., Plin. iun.

2. occ. liberi α) = sinovi: ex ea procreavit liberos septem totidemque filias Hyg. β) = vnuki, pravnuki: Icti. γ) (redkeje v sobesedilu) o enem otroku (sinu): quid ego commerui, adulescens, mali, quam ob rem … meque meosque perditum ires liberos? Pl. (Aulul. 736), domus, uxor, liberi (otrok) inventi invito patre Ter. (Andr. 891), ingenio te esse in liberos leni puto Ter. (Heaut. 151), pax denique per eum (sc. M. Antonium) et per liberos eius cum praestantissimis civibus confirmata est Ci. (Orat. Philipp. 1, 2); redko sg. līber = sin: Ps.-Q., si quis maximam portionem libero relinquat Cod. I.

3. metaf. liberi (o živalih) otroci = mladiči: lanii autem, qui concinnant liberis orbas oves Pl.; šalj. (o neživih subj.): quaerunt litterae hae sibi liberos; alia aliam scandit Pl. skušajo otroke dobiti.

līlium -iī, n (izpos. λείριον, verjetno ni indoev. izvora, prim. koptsko hrêri in hlêli)

1. bot. lilija, límbar: Varr., O., Plin., Pall., breve l. (naspr. vivax apium) H., poseb. bela lilija: lilia alba V., Plin., Tib., candida V., O., Pr., canentia O., argentea, lucida Pr., in rdeča lilija: rubens l. Plin.

2. meton. kot voj. t.t. lilija, poseben okop, ki ga je sestavljalo več vrst lilijinim čašam podobnih jam, ki so rabile kot pasti. Vanje so zabijali kole, ki so moleli 10 cm iz zemlje kakor vrat pestiča iz lilijine čaše: C. (Bell. Gall. 7, 73, 8).

lixa -ae, m (tuj., verjetno etr. izvora (kot npr. sculna, scurra, verna); povezava z liceō -ēre je vezana na ljudsko etim.)

1. vojaški jestvinar, branjevec, živežar: lixae modo sine insignibus, sine lictoribus profectum esse L.; v pl. = ves pratež, vsa taborska drhal (jestvinarjev, kuharjev, strežnikov), ki sledijo vojski: Val. Max., Q., Iust., lixae permixti cum militibus vagabantur S., edicto … , ne lixae exercitum sequerentur S.

2. metaf. sodni sluga, birič: Ap.

Lupercus -ī, m (lupus in arcēre; prim. gr. λυκοῦργος „odvračalec volkov“)

1. Lupérk, pastirski bog, ki so ga istovetili z gr. likejonskim (licejskim) Panom: Iust. — Od tod subst. Lupercal -ālis, abl. -ālī, n
a) Luperkál, bogu Luperku (Panu) posvečena votlina ob vznožju Palatina: Ci. ep., V.
b) s pristavkom ludicrum: L. ali pl. Lupercālia -ium in -iōrum, n: Ci., Val. Max., Suet., Aur. luperkálije, Lupérkovo, Luperkov praznik, ki so ga obhajali 15. februarja. Na ta dan so k žrtvam (kozličkom) pripeljali dva mladeniča in se dotikali njunih čel s krvavim žrtvenim nožem (verjetno kot spomin na človeške žrtve v preteklosti); po žrtvovanju so Luperkovi svečeniki tekali po mestu z jermeni, rezanimi iz kož zaklanih žrtev, ter z njimi švrkali po mimoidočih. Take švrke so šteli za blagonosne, zlasti za nerodovitne žene. Adj. Lupercālis -e Lupérkov, luperkálski: sacrum Lupercale (= Lupercal; gl. Lupercal b)) Suet.

2. Lupercus (lupercus) lupérk, Luperkov svečenik, v sg.: Ci., Iuv., v pl.: V., O., Suet.

māgālia -ium, n (semit. beseda (verjetno punska); prim. Magar, novo mesto v Kartagini)

1. = mapālia: Ca. ap. Serv., V., S. ap. Serv.

2. Māgālia (po drugih Māgāria) -ium, n Magálije (Magárije), predmestje (novo mesto) Kartagine: Pl.

marra -ae, f (verjetno aramejska ali arab. izpos.; prim. asir. marru motika, verjetno iz sumer. mar)

1. zobata motika s široko glavo za pletje in ruvanje korenin: Col. poet., Plin., Iuv.

2. metaf. železen kavelj: marris extrahitur Plin.

marrubium² -iī, n (beseda neznanega izvora, verjetno izpos.) bot. črna meta, klaš: Col. poet., Plin.

mēnsis -is, m, abl. sg. -e, gen. pl. -ium in -um, tudi -uum, m („časomerec“; verjetno iz indoev. kor. *mēH- meriti; prim. mētīrī, mēnstruus, sēmē(n)stris, skr. más, gr. μήνη [prim. tudi lat. Mēna] = lit. ménuo = got. mēna = stvnem. māno = nem. Mond, sl. mesec [kot premičnica in doba], at. μήν, jon. μείς = lit. ménesis = stvnem. mānōt = nem. Monat)

1. mesec (doba 28—31 dni): Pl., Varr., Ci., C., L., O., V., Plin., Sen. ph., Sen. tr., Sen. rh., Col. idr.

2. mesečno perilo, mesečna čišča, menstruacija: mulieris mensis Plin., nav. pl. mulierum, feminarum menses Plin., pl. tudi pri živalskih samicah: equae, cum mensem ferunt Varr. letni tok.

mesoleucos -ī, (gr. μεσόλευκος) „na sredi bel“

1. m (sc. lapis) mezolévk, nam neznan dragulj: Plin.

2. f (sc. herba) bot. verjetno belo lisasta (prižasta) mrtva kopriva (Lamium striatum Linn.): Plin.

mīlax (smīlax) -acis, f (gr. μῖλαξ, σμῖλαξ) bot.

1. bodeči slak, rogovilček, sarsaparilja, opónec (Smilax aspera Linn.): Plin.; pooseb. Smīlax -acis, f Smílaks (Smílaka), v bodeči slak spremenjena deklica: O.

2. tisa: Plin.

3. (s)mílaks ((s)mílaka), vrsta hrasta, verjetno adráš, črníka: Plin.

Minicius -iī, Minícij, rim. ime. Znani so:

1. Minicius Acilianus Minicij Acilijan, Plinijev prijatelj: Plin. iun.

2. Sex. Minicius Faustinus Cn. Iulius Severus Sekst Minicij Favstin Gnej Julij Sever, pretor, legat legionis XIII Geminae v Karnutu, legat propraetore v Dakiji l. 120—126 po Kr., v Meziji 128—130, v Britaniji 130—133, v Judeji 133—135 ter v Siriji in Palestini 136—138, consul suffectus l. 127: Dig.

3. C. Minicius Fundanus Gaj Minicij Fundan, Plinijev prijatelj, prokonzul v Aziji l. 122—123: Plin. iun.

4. Minicius Iustus Minicij Just, strogi prefekt v 7. legiji Vespazijanove vojske, Plinijev prijatelj: T., Plin. iun.

5. Minicius Macrinus Minicij Makrin, rim. vitez: Plin. iun.

6. Minicius Thermus Minicij Term, pretorijanec, ki ga je dal Tigelin umoriti, ker je eden od njegovih osvobojencev vložil tožbo zoper njega: T.

7. Minicius Minicij, rim. pravnik, živel verjetno v drugi polovici 2. stoletja po Kr.: Dig.

molybdaena -ae, f (gr. μολύβδαινα)

1. vrsta svinčene rude, verjetno galenít = svinčev sulfid, svinčev sijajnik: Plin.

2. bot. svinčnica, bolhača, bolšnik (čisto lat. plumbago): Plin.

Narmalcha, acc. -an, f (asir. tuj. = regium flumen) Narmálha = „Reka kraljev“. S tem imenom so od 3. tisočletja pr. Kr. označevali kanale med rekama Evfrat in Tigris v njunem srednjem toku, kjer se reki najbolj približata (verjetno današnji Nahr el Malek): Plin. — Soobl. Naarmalcha Naarmálha: Amm.

nītēdula -ae, f (nītī plezati) žival iz rodu glodalcev, verjetno podlések (podlêsek): Ci., H. (Epist. 1, 7, 29), Arn. — Soobl. nitēla -ae, f: Plin. in nītēlla -ae, f: Mart.

pegris -idis, f pégrida, neka neznana morska bitja, verjetno vrsta školjk: Plin.

peronei, beseda dvomljivega pomena, verjetno soobl. ali izpeljanka iz pero1: M. Cato originum lib. VII: „Qui magistratum curulem cepisset calceos mulleos † allitaciniatos †, ceteri peronei“ Ca. ap. P. F.

piperītis -idis, f (gr. πεπερῖτις) bot. piperítida = poprova rastlina, verjetno indijski poper (Capsicum anuum Linn.): panax piperis saporem reddit et magis etiam siliquastrum, ob id piperitidis nomine accepto, libanotis odorem turis, zmyrnium murrae Plin.

pōpulus² -ī, f (verjetno iz *pōppolo-; prim. lit. túopa, nem. Pappel) bot. tôpol gen. topôla m, tôpol gen. topóli f, topôla gen. topôle f, jágned gen. jágneda m, jágned gen. jágnedi f, Herkulu posvečeno drevo: Pl., Plin., populus Alcidae gratissima V., populus alba H. snežni topol, beli topol, nigra O., V. črni topol; kolekt. p. multa Plin.

Opomba: Kot masc.: populi albi Veg.

Porphyriō(n) -ōnis, m (Πορφυρίων) Porfiríon

1. Gigant: H., Mart., Cl.

2. Pomponius Porphyrio (ali Porphyrion, Porfirion), eden od starejših komentatorjev Horacija, verjetno ok. 200— 250 po Kr.: Char.