-
concellīta -ae, m (cum in cella) sobni tovariš, sostanovalec: Sid.
-
conthēroleta -ae, m (hibrid: cum in ϑηρολέτης) lovski tovariš: Fulg.
-
conturmālis -is, m iz istega konjeniškega oddelka (turma), konjeniški tovariš, sobojevnik: Amm.; pren.: conturmalis omnis operae Amm. sodelavec.
-
convector -ōris, m (convehere)
1. zvažalec: deus Convector (= qui convehendis frugibus praeest) Fabius Pictor ap. Serv.
2. sopotnik, potni tovariš; na ladji: Ci. ep., na kopnem: Ap.
-
convīva -ae, m (convīvere) „soživeč“ = obedni tovariš, soobednik, gost: venenum hospiti aut convivae si diceretur cenanti datum Ci., deprecarer, … ne accusatoris consessoribus, convivis, contubernalibus … civem ac supplicem vestrum dederetis Ci., ut non minus animo quam ventre convivae delectarentur N., c. certus, comis, laetus, satur H., c. deorum (= Tantalus) H., convivae avidi H., c. ebrius, frequens O.
Opomba: Kot fem. gostja: conveni omnes convivas meas Pomp. ap. Char.
-
manipulāris in (pesn. sinkop.) maniplāris ali manuplāris -e (manipulus) maníp(e)lski: miles Plin. navaden vojak, prostak, iudex Ci. iz manipla (izmed navadnih vojakov, prostakov) izvoljen, imperator Plin. ki je služil od najnižje stopnje (od prostaka); subst. manipulāris -is, m
1. eden iz manípla, navaden vojak, (vojak) prostak (naspr. častnik istega manipla ali iste kohorte): unus m. Ci. ep., Rufus diu manipularis, dein centurio, mox castris praefectus T., non placet, quem … manipularīs mussitant Pl.
2. maníp(e)lski (so)tovariš: tres suos nactus manipulares C., manuplarīs mei Pl.
-
satelles -itis, m in f (etim. nedognano slovo, domnevno etr. izvora)
1. zaščitni spremljevalec kakega imenitnika, poseb. kneza, kralja, telesni (osebni) stražnik, telesni stražar, trabant v pl. telesna (osebna) straža, spremstvo, garda: CU., Q., T. idr., administri et satellites Sexti Naevii CI., si equites Romani satellites Numidae traderentur S., cum ... comprehensum regii satellites retraxissent L., eum satellites Medi sequebantur N., aurum per medios ire satellites ... amat H.; o čebelah: circa eum (sc. regem apum) satellites quidam ... adsidui custodes auctoritatis PLIN.
2. metaf.
a) spremljevalec: satelles Aurorae (= Lucifer) CI., Iovis (= aquila) CI. POËT., Orci (= Charon) H., ille (sc. Orion) satelles (sc. Dianae) erat O.; o stvareh: satellites tui (sc. Neptuni) PL. (o vetrovih), homini natura sensūs tamquam satellites attribuit CI., virtutis verae custos rigidusque satelles H.
b) occ. (v negativnem pomenu) pomagač, pomočnik, kamerad, malopridni tovariš, pristaš: scelerum CI., Manlium, audaciae satellitem atque administrum tuae CI., Hannibalis satelles L., praeter satellites commaculatos quis eadem volt? S.
-
sociālis -e (socius)
1. družbo zadevajoč, družben, družaben, sociálen: Amm. idr., beneficium dare socialis res est Sen. ph., homo sociale animal (gr. ζῷον πολιτικόν) Sen. ph., amicitiae Ap., consilium Aug.; adv. sociāliter kot dober prijatelj (drug, (so)tovariš), (po) prijateljsko, (po) tovariško, družno: Aug., non ut de sede secunda cederet (sc. iambus) aut quarta socialiter H.
2. zakonski: amor, foedera, iura, anni, torus O., sacra O. svatba, svatovščina, poroka, carmina O. svatovske (poročne) pesmi.
3. zavezniški, zaveznike zadevajoč, zaveznikov se tičoč, zaveznikov (gen. pl.): lex Ci., fides, foedus L., coetus L. = exercitus L., equitatus L., copiae, turmae T., classes Fl.; subst. sociālia -ium, n zavezniške zadeve (stvari): cuncta socialia composita T.
-
Alcathous -ī, m (Ἀλκάϑοος) Alkatoj,
1. Pelopov in Hipodamijin sin, ubil je leva, ki je raztrgal Megarejevega sina; Megarej mu je nato dal za ženo hčer Evehmo in z njo kraljevsko oblast v Megari. Alkatoj je znova sezidal mesto, ki so ga bili Krečani razrušili, od tod: urbs ali moenia Alcathoi O. = Alcathoē (gl. Alcathoē).
2. Enejev svak in tovariš: V.
-
Alētēs -ae, m (ἀλήτης „blodnik“) Alet,
1. Enejev tovariš: V.
2. Egistov sin: Hyg.
-
Ampyx -ycis, acc. -yca, m (Ἄμπυξ) Ampik, gr. moško ime,
1. Finejev tovariš, nasprotnik Perzeja, ki ga je ob svoji svatbi okamnil z Meduzino glavo: O.
2. neki Lapit, ki je na Pritojevi svatbi ubil Kentavra Oikla: O.
-
Amycus -ī, m (Ἄμυκος; prim. ἀμυχή praska) Amik, gr. moško ime,
1. Pozejdonov sin, bebriški kralj v Bitiniji. Ko so se na obali njegove dežele izkrcali argonavti, je pozval najhrabrejšega na rokoborbo z orožjem (castus), ki ga je sam izumil; Poluks se je spustil v boj z njim in ga je ubil: V., Val. Fl., Hyg., Amyci portus Plin. (blizu Herakleje v Pontu, kjer je bil baje Amik ubit).
2. neki Kentaver, Ofionov sin, ki je na Piritojevi svatbi ubil Lapita Keladonta, a sam podlegel Belatu: O.
3. neki Trojanec: V.
4. Enejev tovariš: V.
-
Antiphatēs -ae, m (Ἀντιφάτης) Antifat,
1. kralj Lestrigonov, ljudožerskih velikanov na severozahodni obali Sicilije: H., Tib. idr., Antiphatae domus O. = Formiae, mesto, ki ga je baje ustanovil Antifat; apel. = trinog, tiran: Antiphates trepidi Laris Iuv. tiran svojim trepetajočim podložnikom.
2. nezakonski sin Sarpedona, Enejev tovariš, ubil ga je Turen: V.
-
Asbūtēs (Asbȳtēs) -ae, m Asbut, Asbit, Enejev tovariš: V.
-
Āsia2 -ae, f (Ἀσία) Azija, rodovitna, mestoma močvirnata lidijska pokrajina ob Kaistru: arva Asiae Poeta ap. Ci. Od tod adj.
1. Āsius 3 azijski: palus V. azijsko močvirje (pri Efezu), prata L. (= Ἄσιος λειμών Hom.), Asia Deiopeia V.; v širšem pomenu = azijski (ki spada k Aziji kot delu sveta ali rim. pokrajini): villae Varr. ap. Non. Kot nom. propr. Āsius -iī, m Azij, Enejev tovariš: V.
2. Āsis -idis, f (Ἀσίς) azijska (ki spada k Aziji kot delu sveta): super Europen sublimis et Asida Terram vectus erat iuvenis O., in Aside terrā moenia constituis O.
-
Astreus -eī, m Astrej, Finejev tovariš: O.
-
Astur1 -uris, m Astur, Enejev tovariš: V.
-
Astyagēs -is, m (Ἀστυάγης) Astiag,
1. Kiaksarov (Ciaxares) sin, zadnji medijski kralj; njegova hči Mandana (Mandane), žena Perzijca Hambodše (Καμβύσης), je mati Kira st., ki je pahnil svojega deda s prestola: Ci., Iust.
2. Finejev tovariš: O.
-
Automedōn -ontis, m (Αὐτομέδων) Avtomedont, Diorejev (Διώρης) sin, Ahilov voznik in soborec, po Ahilovi smrti pa Pirov tovariš: V., O., Hyg.; apel. Avtomedont = hiter in spreten voznik: Iuv., (Roscius) in curru collocat Automedontem illum Ci.
-
Autrōnius 3 Avtronij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znan je P. Autronius Paetus Publij Avtronij Pet(us), Katilinov tovariš, kot consul designatus l. 65 obsojen zaradi kupovanja glasov: Ci. (ta ga omenja tudi kot govornika), S.; pl. Autronii Ci. apel. = ljudje Avtronijeve vrste. Od tod adj. Autrōniānus 3 Avtronijev: domus Ci. ep.