Franja

flexus² -ūs, m (flectere)

I. med.

1. ovinek, zavoj, krivina, zavinek, obrat, pregib: Plin., Q., fluminis, cervicis O., labyrinthei flexūs Cat., (aures) … duros habent introitus multisque cum flexibus Ci., fl. viae, flexūs vallium L., fl. oculorum Sen. ph., flexu modico (litus) sinum facit Cu., Rhenus modico flexu in occidentem versus T.; pesn.: flexu sinuoso elabitur Anguis V. zakrivljena (vijoča se) v mnogih vijugah.

2. metaf.
a) preobrat: flexūs rerum publicarum (v ustavi) Ci.
b) kot ret. t. t. α) menjava, spreminjanje glasu (modulacija): vocis Q., qui flexus deceat miserationem Q., citharoedi simul et sono vocis et plurimis flexibus serviunt Q. β) zahod, oddaljitev, odstop od glavne stvari: haec recta (prosti stavki) et in nullos flexus recedentia Q. ki nič ne zaidejo.

3. occ.
a) nagib na stran, izogib(anje) telesa: qui cursu parum valent, flexu eludunt Q.
b) ovinek poti (ceste), stranska pot, okljuk(a), okoliš, zapotje: in quo flexus est ad iter Arpinas Ci., notis flexibus praecurrit ad alium xystum Ph., flexu Armeniam petivit T., eo flexu itineris ire iubet, quo Viennam vitarent T.
c) obračališče = lok, v katerem so morali dirkači v cirkusu voziti okrog cilja (meta); od tod pesn. pren. (o stremljenju za nravno dovršenostjo): metae qua mollis flexus et unde Pers. kod je rahli obrat okrog cilja in odkod.

4. meton. preobrat: fl. aetatis (mladosti, življenja) Ci., brumales flexūs Lucr., autumni flexu T. ko se je jesen že koncu bližala, v pozni jeseni. —

II. pass.

1. upognjenost, krivost, zakrivljenost, kodranje, skodranost: fl. fistulae Cels., ossa patiuntur flexūs O. se dajo upogniti (kriviti), centum flexibus apti (capilli) O., fl. capillorum Q.

2. metaf.
a) kot gram. t. t. pregibanje besed ali pa njih (etim.) izvajanje: Q. (1, 6, 15).
b) kot ret. t. t. obrat v govoru: Q. (5, 13, 2).

modulātus, abl. -ū, m (modulārī) spreminjanje glasu, modulacija: canorus Sen. tr. igranje na citre, citranje, sine modulatu labellorum Tert.

plasma -atis, n (gr. πλάσμα)

I. tvorba, tvar(ina), snov

1. stvar, stvor: Cypr., emancipator servientis plasmatis Prud.

2. izmislek, umislek, izmišljotina, domislek, domislica: si qua fides falsis umquam est adhibenda poetis nec plasma semper adlinunt Aus., ambo loqui faciles, ambo omnia carmina docti, callentes mython plasmata et historiam Aus., plerique Helenam iuxta Homericum plasma ad Troiam deportatam fuisse existimaverunt Aus., immiscuit Musas deosque, disciplinas cyclicas garrire agresti cruda finxit plasmate M. —

II. spreminjanje glasu, (afektirana) modulacija glasu: non tamen in canticum dissoluta (sc. lectio) nec plasmate Q., liquido quum plasmate guttur mobile collueris Pers., quoniam plasmate legi voluit (sc. Aeneis) Prob.

exōstra -ae, f (gr. ἐξώστρα)

1. lesen premični most, po katerem so oblegovalci iz oblegovalnega stolpa stopali na obzidje obleganega mesta: Veg.

2. lesena naprava na valjih v gledališču, ki je služila za spreminjanje dekoracije in za kazanje odrskega ozadja kot notranjščine hiše, palače idr.; pren.: quibuscum iam in exostra helluatur Ci. na odprtem odru (ne za kulisami).

flexiō -ōnis, f (flectere)

1. pregibanje, upogibanje, zvijanje: laterum Ci.; metaf.: vocis f., modorum f., in cantu flexiones Ci. menjava, spreminjanje glasu (modulacija).

2. (cestni) ovinek; metaf. okljuk(a): deverticula flexionesque Ci.

moderātio -ōnis, f (moderārī)

1. umerjanje, obj. = krotenje, brzdanje, uravnavanje, obvladovanje: cupiditatum Corn., languentis populi incitatio et effrenati moderatio Ci., mundi divina in homines m. Ci., oculorum est quaedam magna m. Ci. živost, ki jo zmore človek dajati očem; occ.
a) omejitev, omejevanje: rei familiaris Ci.
b) skladnost, usklajenost, harmonična umerjenost: pronuntiatio est ex rerum et verborum dignitate vocis ac corporis m. Ci.

2. umerjanje v delu in nedelu subj.
a) (v fizičnem oziru) zmernost, previdnost: moderatio in cibo quoque adhibenda est Cels., habitā scilicet eadem moderatione, quae hic quoque necessaria est Cels.
b) (v duševnem in nravstvenem oziru) gospodovanje (oblast) nad seboj, premagovanje samega sebe, umerjenost, vzdržnost, skromnost (v govorjenju, izražanju), spodobno, taktno vedenje, spodobnost, taktnost, pravičnost, blagost, milost, prizanesljivost idr. (naspr. superbia): Q., novi moderationem animi tui et aequitatem Ci., meam cum in omni vitā, tum in dicendo moderationem modestiamque cognostis Ci., hac uti moderatione dicendi Ci. takole skromno se izraziti, continentia et moderatio (naspr. superbia et lascivia) Cu., temperantia et m. naturae tuae Ci. ep. umerjenost in taktnost tvoje narave, tranquilla moderatio imperii L., m. clementiaque regis Cu.

3. metaf. prava mera, pravo razmerje, umerjenost, skladna uravnava, skladnost: conflagrare terras necesse est moderatione (sc. aëris) sublatā Ci., temperatio lunae caelique m. Ci., numerorum m. ac pedum Ci. ritmična in metrična ubranost, vocis Ci. menjava (spreminjanje) glasu, modulacija.