Franja

cumera -ae, f pleten koš za shranjevanje žita, žitnjak: Acr., volpecula repserat in cumeram frumenti H., cur tua plus laudes cumeris granaria nostris? H. — Soobl. cumerum -ī, n shramba za nevestine potrebščine: Varr., P. F.

cupressus -ī in (skoraj le pesn.) -ūs, f (iz gr. κυπάρισσος)

1. cipresa, mrtvaško in zato Plutonu posvečeno drevo: Ca., Varr., Cat., Plin. idr., atrā cupresso V., feralīs ante cupressos V., cupressus funebres, invisae H., metas imitata cupressus O., vallis … acutā densa cupressu O.; v masc. pl.: longi cupressi Enn., rectosque cupressos Enn. ap. Gell. — Soobl.
a) cyparissus -ī, f (po gr. obl.): coniferae cyparissi V. Pooseb. Cyparissus -ī, m Kiparis, v cipreso spremenjeni keoški mladenič, Apolonov ljubimec: O.
b) cypressus -ī, f: Char., Vulg., Isid.

2. met. shramba (skrinjica) iz cipresovine: carmina … lēvi servanda cupresso (da se obvarujejo moljev) H.

exceptōrius 3 (excipere) ki služi za sprejemanje: quali Ulp. (Dig.) nekakšne „brente“; subst. exceptōrium -iī, n posoda, sodček: Aug.; shramba za vodo: Vulg.; pren.: exceptorium cordis sui Aug. srčna skrinjica.

glīrārium -iī, n (glīs) shramba za polhe, shramba za podleske: VARR.

lĭbrārius¹ 3 (liber -brī) knjižen: taberna Ci. knjigarna, scriba Varr. knjigovodja, scriptor si peccat idem librarius usque H. prepisovalec (knjig), doctor ali magister l. Porph., Hier. učitelj pisanja, začetnih naukov (= osnovnošolski učitelj), šolnik, atramentum Plin. črnilo za pisanje. Od tod subst.

1. librārius -iī, m
a) prepisovalec knjig idr. spisov, pisar: describi (sc. iudicium) ab omnibus librariis imperavi Ci. ep., concurrunt iussu meo plures … librarii, descriptam legem ad me adferunt. Ci., in L. Scipione malim equidem librarii mendum quam mendacium scriptoris esse in summa auri atque argenti L.; pisalec (pisar) po nareku: Sen. rh. (1, 7, 18), l. Antonii Vell. tajnik, scribae et librarii regis Vulg. notarji, beležniki.
b) knjigovodja, računovodja α) državni: Fest. β) vojaški: Veg.
c) knjigotržec, knjigar(nar): Gell., libros dicimus esse Ciceronis; eosdem Dorus librarius suos vocat et utrumque verum est Sen. ph.

2. librāria -ae, f
a) prepisovalka, pisarka: superûm M.
b) (sc. taberna) knjigarna: in libraria sedens, in libraria consederamus Gell.

3. librārium -iī, n knjižna omara, knjižna polica, shramba za knjige, knjižna zbirka, knjižnik: exhibe librarium illud legum vestrarum Ci., libraria omnia exurere Amm.

opōrothēca -ae, f (gr. ὀπωροϑηκή) shramba za sadje: Varr.; v pl.: Varr.

pōmārius 3 (pōmum) saden: seminarium Ca.; subst. pōmārius -iī, m sadjar, trgovec s sadjem: H., Lamp.; pōmārium -iī, n

1. sadovnjak: Ci., O., H. idr., pomaria hortulique Fr.

2. shramba za sadje, sadjarnica: Varr., Plin.

praeclūsiō -ōnis, f (praeclūdere) zapiranje, zaprtje: vulneris Veg.; konkr. zapora = shramba, posoda, rezervoar, zbiralnik, hranilnik, starejše vodoshramba: praeclusiones aquarum Vitr.

prōmus 3 (prōmere) „k izdajanju (in odpravljanju shranjenega) sodeč“, izdajen, shramben, shranjevalen, skladiščen: cella Tert. shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica. Subst.

1. prōmus -ī, m „izdajatelj zalog(e)“, veliki shrambar (skladiščnik, spraviščnik), veliki hranar in kletar, kuharski mojster (ki hrani ter izdaja jestvine in pijače): Varr., Pl., Ci. fr. ap. Col., H., Col., Aus.; metaf. varuh, čuvaj, čuvar: librorum Ap., ego meo sum promus pectori Pl.

2. prōma -ae, f shramba za zalogo, spravišče, skladišče, zalóžnica, spravnica: Tert.

3. prōmum -ī, n = proma -ae, f: Tert.

spoliārium -iī, n (spolium)

1. spoliárij = „slačilnica“, oddelek v amfiteatru, kjer so se borilci oblačili in slačili; tam so tudi usmrčevali ranjence, ki zaradi hudih poškodb niso bili več za nobeno rabo: numquid aliquem tam stulte cupidum esse vitae putas, ut iugulari in spoliario quam in harena malit? Sen. ph., hostis patriae, parricida, gladiator in spoliario lanietur Lamp., gladiatorem in spoliario Lamp., qui senatum occidit, in spoliario ponatur Lamp., parricidae cadaver unco trahatur, gladiatoris cadaver unco trahatur, gladiatoris cadaver in spoliario ponatur Lamp.

2. metaf. roparsko (razbojniško) gnezdo, morilska (ubijalska) jama: volo mehercules nosse illum specum tuum, illam humanarum calamitatium officinam, illud infantium spoliarium Sen. rh., videant largum in foro sanguinem et supra Servilianum lacum (id enim proscriptionis Sullanae spoliarium est) senatorum capita Sen. ph.; occ. roparsko skladišče (hranišče), roparska shramba (zakladnica) (o državni blagajni, ker se je v njej hranil od državljanov izsiljeni denar): nunc templum illud, nunc vere aedes, non spoliarium civium cruentarumque praedarum saevum receptaculum ac toto in orbe terrarum adhuc locus unus Plin. iun.

vestiārius 3 (vestis) k oblekam (oblačilom) sodeč, obleki (oblačilom) namenjen, oblačilen: arca Ca. zaboj za obleko, negotiator Dig. trgovec z oblačili, oblekar. Od tod subst. vestiārium -iī, n

1. shramba (zaboj) za obleko: Plin., Vop., Aug., Cass.

2. sužnjem dajana oblačila, obleka: Col., Sen. ph., Icti.

veterārius 3 (vetus) k starini sodeč; od tod subst.

1. veterārium -iī, n shramba za starino (= za staro vino): Porph.

2. veterāria -ium, n zaloge starega vina: aspice veteraria nostra et plena multorum saeculorum vindemiis horrea Sen. ph., non contenti vina diffundere, et veteraria per sapores aetatesque disponere, invenimus quomodo stiparemus nivem, ut … Sen. ph.

aerārius 3 (aes)

1. rúden, bronen, méden, s kovinami (bronom, bakrom, medjo) se ukvarjajoč: lapis Plin. rudnata kamnina, ruda, ae. metalla Vitr., Plin. ali ae. structurae C. rudniki, officina Plin. topilnica, čistilnica, fornaces Plin. topilnice rude, as Petr. bakren as, faber Plin., Vulg. ali artifex Vulg. kovinar, bronar, kotlar, medeninar, ulivalec kipov, ars Iust., folliculus aerarius Cael. topilniški meh. Od tod subst.
a) aerāria -ae, f (sc. officina) topilnica, čistilnica: Varr., Plin.
b) aerārius -iī, m = aerarius faber: Plin., Mart.

2. occ. na bakren denar nanašajoč se, kdor ali kar ima opraviti z bakrenim denarjem ali vojaško mezdo, denaren: ratio C. računanje z bakrenim denarjem, preračunavanje na baker = nižje denarno merilo, missus Varr. ap. Serv. zadnja (sprva plačana iz nabranega denarja [aes]) tekma na cirkuških igrah, milites Varr. vojaki najemniki, illa vetus aeraria fabula Ci. tista stara pravljica o bakrenih novcih (s katerimi je baje Vetij plačal Klodijo kakor vlačugo), tribuni aerarii Varr., Ci. idr., erarni tribuni, izplačevalci (plebejskega stanu), ki so izplačevali vojakom iz državne blagajne (aerarium) prejeti denar, zlasti mezdo (aera); od l. 70 po Avrelijevem zakonu (lex Aurelia iudicaria) do l. 46 poseben, po imetju vitezom najbližji razred državljanov, iz katerega so volili tretjino sodnikov; sg. tribunus aerarius Ca. ap. Gell. Od tod subst.
a) aerārius -iī, m (sc. civis) erarec, „glavninar“, pripadajoč zadnjemu razredu rimskih državljanov, ki ni imel nobenih pravic in nobenih dolžnosti razen plačevanja določene glavnice (aera); premestitev v ta razred je bila najhujša kazen: his... equi adempti,..., tribuque moti aerarii omnes facti L., censor (eum) in aerarios referri iubet Ci.; kot adj. fem.: omnes tribus praeter unam aerarias reliquit L. epit.
b) aerārium -iī, n zakladnica, erar, državna blagajna, zlasti rimska v Saturnovem svetišču, kjer je bila tudi shramba državnih dokumentov in legijskih znamenj: Varr., C. idr., auri ratio constat, aurum in aerario est Ci., rationes in aerarium... detuli Ci., pecuniam referre in aerarium Ci., aurum... in aerarium deferre ali ferre L., tibi senatus pecuniam ex aerario prompsit Ci., in beneficiis ad aerarium delatus est a L. Lucullo Ci. v zahvalo za nagrado ga je napotil L. Lukul k drž. blagajni; signa ex aerario deferre, signa ex aerario prompta L.; decreta patrum ad aerarium deferre T. v državno shrambo, v tem pomenu tudi: legem condere in aerarium Suet., apud aerarium pendēre Suet. v državni shrambi (kjer so se hranili tudi sodni spisi) „viseti“, o tožencu, čigar pravda še teče; aerarium sanctius (ali sanctum Fl.) tajna državna blagajna, v kateri je bil spravljen denar za nujno silo: quod (aurum vicesimarium) in sanctiore aerario ad ultimos casus servabatur L., pecuniam de aerario sanctiore auferre Ci. ep., tantus repente terror invasit, ut... (Lentulus) aperto sanctiore aerario ex urbe profugeret C.; od tod pren.: illic opes (sc. dicendi) velut sanctiore quodam aerario reconditae, unde ad subitos quosque casus... proferantur Q. Leta 6 po Kr. je cesar Avgust v Rimu ustanovil poseben oddelek državne blagajne: aerarium militare vojno blagajno (za vzdrževanje, mezde in pokojnine vojakov): T., Suet. Za časa cesarjev je aerarium državna blagajna, v nasprotju s cesarsko zasebno blagajno (fiscus): bona Seiani ablata aerario, ut in fiscum cogerentur T., summa aerarii fiscique inopia Suet. O drugih blagajnah: Delum commune aerarium esse voluerunt N., in aerario nihil habent civitates Ci., privatum aer. N. zasebna blagajna; litteras publicas, quas in sanctiore aerario conditas habebant Syracusani Ci. v tajni shrambi. Met. državno imetje, državni zaklad: domum ex aerario aedificare CI. ob državnih stroških; tudi zakladnica, zaklad kakega kralja: Ci. (Ep. ad Atticum VI. 1, 3).

cochleārium (cocleārium) -iī, n (coc[h]lea)

1. „polžinjak“, shramba, v kateri hranijo in redijo polže: Varr.

2. soobl. = cochlear 2.: Plin.

dactyliothēca -ae, f (gr. δακτυλιοϑήκη)

1. prstanik = shramba za prstane: Mart.

2. zbirka pečatnih prstanov in rezanih kamnov, daktiloteka: Plin.

excipula -ae, f in excipulum -ī, n (excipere) posoda (shramba) za prestrezanje kake tekočine, prestrezalnica, jarin; v pl.: Plin.

lacus -ūs, dat. in abl. pl. lacubus, klas., vendar redko lacibus, m (najbrž iz indoev. *lákō(u̯)-, gen. laku̯és „kotanja z vodo, mlaka“; lacus torej = upogib, nižina, vlažna, močvirna nižina; prim. gr. λάκκος [iz λάκƑος] glob(el), jama, luknja, ger. *lahō, sl. loka, lokva, lokev, srbsko in hr. lȍkva = bolgarsko lókva = staroirsko loch jezero) vsaka (nečkasta) poglobitev, naravna ali umetna: lacus lacuna magna, ubi aqua contineri potest Varr., torej

1. korito, sod (= beč(va), bačva), čeber (= bedènj), banja, déža, škaf = kábel, kebèl, kad (zlasti vinska, kamor teče zmaščeno vino ali olje): Ca., Tib., Col., Plin., de lacubus proxima musta tuis O.; pren.: nova ista quasi de musto ac lacu fervida oratio Ci. pravkar iz vinske kadi, ki še ni izvrel.

2. occ.
a) jarin, vodnjak ali korito za vodo (kakršnih je bilo v Rimu veliko): Varr., Plin., Front., Servilius l. (gl. Servīlius), redeuntes a lacu et pueri et anūs H., pro fontibus lacuque (epeksegeza) O., lacus sternendos lapide locare L.; preg.: lacus siccus Pr. suh vodnjak (o čem nekoristnem).
b) ápnica, apnénica, apnena jama: Vitr. (7, 2, 2).
c) kovaški hladilnik, kalilno (hladilno) korito, kalilnik, kalež: alii (sc. Cyclopes) stridentia tingunt aera lacu V., ferrum … faber … lacubus demittit O.
d) zasípnica, globeníca (kot shramba za sočivje): Col. (De re rust. 1, 6, 14).
e) jama: l. leonum Eccl. levja jama, levnjak.
f) struga: lacu fluvius se condidit alto V.

3. jezerska kotlina, jezero, ribnik, lokva, luža: l. Albanus Ci., L., l. Avernus V. ali Averni l. Ci., Lucr., l. Lemannus C., l. Lucrinus H., l. Curtius, l. Iuturnae O. idr. (gl. Albānus, Avernus, Lemannus, Lucrīnus, Curtius, Iūturna), sanctissimae deae, quae illos Hennensīs lacus lucosque incolitis Ci., exalantque lacus nebulam fluviique perennes Lucr., supra lacum Pl. nad jezerom (kraj v Rimu); pesn. meton.: Stygii lacus V. lena voda Stiksa; pogosto sploh = (globoka) voda, vodovje: quo te cumque lacus … fonte tenet V. kjerkoli te drži (ti daje zavetišče) rečni vir, bis Stygios innare lacus V., quāsque pedem movi, manat lacus O.

4. (= lacūnar) stropne globelice (vdolbinice), poljast strop: resultant aedesque lacusque Luc. ap. Serv.

Opomba: Gen. sg. laci: Vulg., Cass., abl. sg. laco: It., nom. pl. laci in acc. pl. lacos: zemljemerski pisci, dat. in abl. pl. lacibus: Plin., Front.

oleārius 3 (oleum) óljen, za olje, óljnat: vasa, molae Varr., cella Ca., Ci. shramba za olje, dolia Plin., cos Plin. katerega pri brusenju škropi z oljem, mercatores Dig.; subst. oleārius -iī, m óljar (oljár): Pl., Col.

riscus -ī, m (tuj. ῥίσκος) iz vrbovic spletena shramba za nakit, obleko, kovček, zaboj, skrinja: Ulp. (Dig.), Hier., in risco: odiosa cessas Ter.