Franja

Zadetki iskanja

  • miniō1 -āre -āvī -ātum (minium) s cinobrom (na)mazati, (pre)barvati: Iovem Plin.; pt. pf. miniātus 3 s cinobrom namazan (pobarvan), rdeč kot cinober: Iuppiter Ci. ep. Jupitrov kip, cerula Ci. ep. = rdeč svinčnik, torques (psittaci) Plin.
  • ostricolor -ōris (ostreum in color) púrpuren, vijoličasto rdeč, škrlaten: Sid.
  • prae-rutilus 3 zelo rdeč(kast): Tert.
  • rubēscō -ere -buī (incoh. k rubēre) (po)rdečiti se, (po)rdečeti, (po)rdeti, (p)ordeti, zardečeti, (za)rdeti (zardevati), posta(ja)ti rdeč: Cl. idr., Aurora rubescebat V., mare rubescebat radiis V., saxa rubuerunt sanguine vatis O., rosa rubescens Plin., malae ad gratiam rubescentes Hier.; occ. od sramu zarde(va)ti: Pompeius numquam non coram pluribus rubuit Sen. ph.
  • rubicundulus 3 (demin. k rubicundus) rdečkast, rdečkljat, malo (rahlo) rdeč, zardel od sramu: tandem illa venit rubicundula, totum oenophorum sitiens Iuv.
  • rubicundus 3 (rubēre) živordeč, zelo rdeč, žaren, žarek, žareč: Sen. ph., rufus quidam, ore rubicundo Pl., homo Ter. rdeč v obraz, sabulo rubicundior Varr., Ceres V. rdečerumeno, zrelo žito, corna H., Priapus O. rdeče namazan, matrona O. od sonca ogorela, rubicundi coloris esse Col., luna Plin., caelum Vulg.
  • rūfēscō -ere (rufus) posta(ja)ti rdeč ali rdečkast, (za)rdeti, (po)rdečeti, rdečiti se: sole rufescere Plin., merula ex nigra rufescit Plin., vetustate rufescere Plin., senectā rufescere Plin., rufescit addito semipede Plin., rufescit deinde simulque durescit e tralucido Plin., vina in vetustate rufescentia Plin., donec rufescat Plin.
  • russescō -ere (russus) rdečeti, rdeti, rdečiti se, posta(ja)ti rdeč: russescunt frundes Enn. fr. ap. Char.
  • sanguineus 3 (sanguis)

    1. krven, krvav, iz krvi sestavljen, kri vsebujoč: imber CI., guttae O., PLIN., rores V., pulmo SEN. TR., PLIN., venae PLIN.

    2. krvav = s krvjo oblit (omočen), okrvavljen: AUG. idr., caput, lingua, manus, humus O., crines, hasta STAT., leo VAL. FL.

    3. krvavordeč, rdeč ko(t) kri: DIG. idr., bacae, iubae anguium V., cristae V., COL., lorica V. rdeče se lesketajoč, cometae (kot zlovešče znamenje) V., luna O., sagulum SIL., color vini, sucus herbae, virga PLIN., sanguineam torquens aciem V. krvavordeče oči = (zaradi duševne razvnetosti) s krvjo zalite oči.

    4. metaf.
    a) krvav = združen s krvo(pre)litjem, povezan s prelivanjem krvi: rixa H., caedes O., bellum STAT., VAL. FL.
    b) krvoželjen, krvoločen, željan (žejen, lačen) krvi: Mavors V., Mars O., vir (= Hannibal) SIL.
  • sanguinolentus (sanguinulentus) 3 (sanguis)

    1. poln krvi, s krvjo zalit, nabrekel od krvi, krvav, podplut: oculus MARC., oculi CAEL., vicina loca CAEL.; pren.: haec mali gangrena sanguinolenta VARR. AP. NON.

    2. krvavordeč, rdeč ko(t) kri: color O., Allia vulneribus Latiis sanguinolenta O.

    3. krvav = s krvjo oblit, s krvjo zalit, okrvavljen: SEN. PH. idr., soror TIB., Dido, Erinys, coniugis imago, pectora O.

    4. metaf. krvav =
    a) krvav = združen s krvo(pre)litjem, povezan s prelivanjem krvi: seditiones VARR. AP. NON.
    b) s krvo(pre)litjem (prelivanjem krvi) pridobljen: palma CORN.
    c) ranja(va)joč, žaleč, žaljiv: littera O.
    d) žejen krvi = (revežem) kri izsesavajoč: centesimae SEN. PH.
  • flō -āre -āvī -ātum (prim. lat. flēmina, folium, follis, gr. φληδάω blebetam, φληναφός blebet, kot adj. blebetav, stvnem. blāen, blāsan, ang. blow)

    I. intr.

    1. (o vetru) pihati, puhati, veti: Ci. ep., O., Auct. b. Alx., Plin., Sen. rh., Q. idr. qui (corus ventus) … in his locis flare consuevit C., auster, qui per biduum flaverat, in Africum se vertit C., contra fluvium flantes (etesiae) Lucr.; pren.: dum flavit velis aura secunda meis O. je napenjal moja jadra.

    2. (o osebah) z usti, z mehom pihati, razpih(ov)ati, podpih(ov)ati: simul flare sorbereque haud factu facile est (preg. o čem nemogočem) Pl. scintillam … folle fabrili … flando accenderunt L.; pesn. (o piščali): tibia flabit O. bo zapiskala, zadonela. —

    II. trans.

    1.
    a) vzpihati, razpihati, dvigniti: pulvis vento flatus Auct. b. Afr.
    b) iz ust pihati, izpuhati: anima, quae flatur Varr. ki prihaja iz ust, ore foras acrem fl. de corpore flammam Lucr. (o Himeri).
    c) piskati na kako glasbilo: tibia flatur O.; pesn. (o pesniku junaških pesmi): praeconia classica cornu fl. Pr. (?) ali Pieria proelia fl. tubā Mart. trobiti na … ; metaf.: magna semper flandi tumor Q. naduto visokorečje, has ille inanes glorias cum flaret Gell. ko se je s to prazno (puhlo) samohvalo neprestano ustil; pesn.: rosas fl. Prud. tako rekoč odpihavati = zametati.

    2. kovine s pihali topiti, kovine ali denar iz kovin ulivati, kovati: aes antiquissimum, quod est flatum, pecore est notatum Varr., argentum flatum signatumque L. ulito in skovano; s prolept. obj.: fl. nummum argenteum Varr. fr., ratio flandae aut conflandae pecuniae Ci., fl. nummos Ulp. (Dig.); podobno: Phrygius lapis … flatur follibus donec rufescat Plin. s pihali razpihujejo, dokler ne postane rdeč.
  • sorbum -ī, n (prim. let. sārts rdeč v obraz) „rdeča jagoda“, potem rdeča brekova jagoda: Ca., Varr., V., Col., Plin.
  • sorbus -ī, f (iz *sor-dhos; prim. let. sārts rdeč v obraz) bot. po svojih rdečih jagodah (sorbum) imenovano drevo, brék ali bréka ali brékovec (Sorbus torminalis Linn.): Col., Plin.