Franja

dis² m f, dīte n, gen. dītis, dat. dītī, acc. dītem, abl. dītī, gen. pl. dītium (kontr. iz dīves, dīvitis)

1. česa, s čim bogat, s čim obilujoč: dis quidem esses Ter., dis hostis, ditis hominis bona, in diti domo L., dite solum Val. Fl., Bruto praetore tenente ditem Asiam H., dum ne sit te ditior alter H., apud Helvetios longe nobilissimus et ditissimus fuit Orgetorix C.; z gen.: terra dis silvae H., aquae non ditior urna H., ditissimus agri Phoenicum (med Feničani) V., dis ovium Sil., mons ditior umbrae Stat.; z abl.: delubra ditia donis O., dites pecore ac finibus Mel., illa omni opulentiā ditia Cu., nulla res publica umquam bonis exemplis ditior fuit L., regio auro ditissima Iust.; kot subst. masc. bogataš, bogatin: Ter., dites et egentes Ap., CCCCLXX ditissimi L., ditissimus quisque Cu.; adv. komp. dītius: non umquam aliis habitastis in antris ditius Stat.

2. occ. plena obilen: ditia stipendia L., ditissimum bellum T. — Pooseb. Dis, Dītis, m (prevod gr. Πλούτων) Dit, Pluton, podzemeljski bog: Col., Val. Fl., domus Ditis V., fera regia Ditis O., Dis pater Varr., C. (istoveti ga s keltskih bogom noči), T., Suet., terrena vis omnis atque natura Diti patri dedicata est, qui Dives, ut apud Graecos Πλούτων Ci.; met. podzemlje: atri ianua Ditis V. — Soobl. Dītis -is, m: Q., Ditis pater Petr., Ap.

Opomba: Superl. dītissimus v heksametru vedno nam. dīvitissimus, ki ne gre v verz.

effectiō -ōnis, f (efficere) izvrševanje: artis Ci., recta effectio Ci. (prevod gr. κατόρϑωσις) pravo delovanje (po načelih stoikov); occ.: materia, quam fingit effectio Ci. ustvarjajoča, tvorna sila.

ēvidentia -ae, f (ēvidēns)

I.

1. vidnost, očitnost: insignis evidentia sui Ap., magnam fecit suae ostentionis evidentiam Vulg. se je očitno izkazal.

2. prozornost, bistrost: saxi illius, fluminis Iul. Val.

— II. pren.

1. razvidnost, očitnost: ipsa evidentia eius opinioni repugnat Cels.

2. ret. (Ciceronova tvorba, prevod gr. ἐνάργεια) retorska ponazoritev, nazornost: ἐνάργεια … hanc evidentiam nominemus Ci., sunt qui adiciant his evidentiam, quae ἐνάργεια Graece vocatur Q., evidentia plus est quam perspicuitas Q.

il-lātābilis (in-lātābilis) -e (in [priv.] + *lato, to pa iz lātus 3) brez širjave: Gell. (prevod gr. ἀπλατής).

imparilitās -atis, f (imparilis) neenakost, različnost: imp. haec turbat observationem Gell.; poseb. neenakomernost (kot prevod gr. σολοικισμός — soloecismus): Gell.

im-perturbātiō -ōnis, f nemotenost, mirnost kot prevod gr. ἀπάϑεια: Hier.

incerniculum -ī, n (incernere)

1. sito, rešeto, cedilo, cedilnik: Luc., Cat.

2. dobesedni prevod gr. τηλία pravzaprav „rešeto, sito“, potem četverokotno stojalo, na katerem so imeli mokarji pri Grkih naprodaj svoje blago, mokarsko stojalo: Plin.

inclīnātiō -ōnis, f (inclīnāre)

1. nagnjenje, nagibanje, (pre)gib, upogib(anje): Q., Plin., ingressus, cursus, accubitio, inclinatio, sessio Ci., variae trepidantium inclinationes T., iam inclinatio maris (erat) Sen. ph. morje je bilo že razburkano, je že gnalo velike valove; meton. nagnjenost, upognjenost: vertebrarum, quae in spina sunt, inclinationes Cels., inclinatio caeli Vitr., Gell. nagnjenost zemlje proti tečajema, višina tečaja (prevod gr. κλίμα); enako: incl. mundi Vitr.

2. metaf.
a) premena, menjava, sprememba, preobrat: Iust., T., fieri quaedam ad meliorem spem inclinatio visa est Ci. (podoba tehtnice), minimis momentis maximae inclinationes temporum fiunt Ci., repentina voluntatum inclinatio Ci.; poseb. pomni priložnostna pomena α) izpeljava ali izvajanje besede iz kakega debla: Varr. β) sprememba glasu, dviganje in padanje glasu (kot ret. t. t.): incl. vocis Ci., Q.
b) naklonjenost, nagnjenje, prijaznost: variae in hunc et illum Vitellii inclinationes T.

in-commōbilitās -ātis, f (in [priv.], commōbilis) nepremičnost, nerazdražnost, neobčutljivost (kot prevod = gr. ἀοργησία): Ap.

in-differēns -entis (in [priv.], differre) v klas. lat. le kot prevod stoiškega strokovnega izraza ἀδιάφορον = (po kakovosti) nerazločen, neodločen, nedoločen = brez slabe ali dobre kakovosti, ne dober ne slab, srednji (nevtralen, povprečen, „(zlata) sredina“), indiferenten: quod illi ἀδιάφορον dicunt … indifferens dico Ci.; v poznejši lat. sploh: brez razločka (razlike), indiferenten, vseeno in sicer

1. o stvareh: sed cludent etiam breves (syllabae), quamvis habeatur indifferens ultima Q., rhythmo indifferens est, utrum … an … Q.

2. o osebah: komur je vseeno, neizbirčen: i. circa victum Suet. ki ni izbirčen pri hrani; adv. indifferenter

1. brez razlike (razločka): interrogare vel percontari … utroque utimur indifferenter Q.

2. (o osebah): brezbrižno, malomarno, vnemarno, hladno(krvno): occisum eum populus indifferenter, miles gravissime tulit, … senatus … laetatus est Suet.

3. brez odloga (odlašanja): Aug.

inductor -ōris, m (indūcere)

1. tepežkar, šeškar: inductoresque acerrumos gnarosque nostri tergi Pl.

2. ind. litterarum (prevod gr. γραμματυεισάγωγος) uvajalec v pisma (spise): Aug.

īnfīnītiō -ōnis, f (īnfīnītus) neskončnost, prevod stoiškega izraza ἀπειρία: infinitio ipsa, quam ἀπειρίαν vocant Ci.

inter-mundia -ōrum, n (inter, mundus; prevod gr. μετακόσμια = τὰ μεταξὺ κόσμων διαστήματα) prostori med svetovi, medsvetovi, medsvetovja: tamquam ex Epicuri intermundiis descendisset Ci. (ker živijo po Epikurovem nauku v teh prostorih bogovi, ne da bi se brigali za vladanje sveta).

iūgerum -ī, n (sor. z iungo, iugum; nova tvorba k pl. iūgera = gr. ζεύγη od gr. ζεῦγος)

1. oral (ploskovna površinska mera, približno 2500 m 2 = 1/4 hektara): duo milia iugerûm campi Leontini Clodio rhetori adsignasti Ci., medimnum ex iugere decumano dari poterat Ci., ita partes fecit in ripā nescio quotenorum iugerum Ci., in Hispaniā ulteriore metiuntur iugis, in Campania versibus, apud nos in agro Romano ac Latino iugeris Varr., donare clientem iugeribus paucis Iuv.

2. kot prevod gr. πλέϑρον dolžinska mera = 100 grških ali 104 rimskih čevljev: Plin.

Longi-manus -ī, m (longus in manus), prevod gr. Μακρόχειρ Dolgoroki, vzdevek Artakserksa I.: Hier.

medietās -ātis, f (medius)

1. sreda, sredina = mesto v sredi; najprej pri Ci. kot prevod za gr. μεσότης; potem pri poznih piscih: Macr., Amm., Tert., sub ipsa medietate narium Lact., m. totius loci Ap.; meton. pol, polovica: debiti Cod. I., hereditatis Amm., arboris, sulci Pall., agro ex medietate (na pol) sublato Eutr.

2. metaf. sred(in)a, srednja pot: Arn., hinc et medietates easdem virtutes ac summitates vocat, non solum quod careant redundantia et egestate, sed quod in meditullio quodam vitiorum sitae sint Ap., medietatem quandam sequi Icti.

Monēta -ae, f (monēre) Monéta

1. prevod gr. Μνημοσύνη, mati Muz: Ci., L. Andr. ap. Prisc. (s star. gen. Monētās), Hyg.

2. bogočastno ime „opominjajoče“ Junone (Junone opominjevalke) na Kapitoliju (zaradi mnogih dobrih „opominov“, ki jih je baje dala Rimljanom); v njenem svetišču je bila kovnica: Ci., L., O., Val. Max., Lact. Od tod

3. meton. monēta -ae, f
a) kovnica: ad Philotimum scripsi de viatico sive a moneta sive ab Oppiis Ci. ep.; metaf.: m. hominis formandi Macr. materino telo, quaedam ex nostrā, ut ita dicam, monetā (= iz stoiške šole) proferre Sen. ph.
b) kovan denar, denarij, novec, penez: Plin., victa concedit prisca moneta novae O.; metaf. besedni zaklad: monetam illam veterem sectator Fr.
c) žig, pečat, kov: aut binos (sc. petit) quater a novā monetā Mart.; metaf.: communi feriat carmen triviale monetā Iuv., nomina … Latinā monetā percussa Ap.

mōtiō -ōnis, f (movēre)

1. gibanje: Vulg., corporum Ci.; occ.
a) kot medic. t.t. mrzlica, mrzlični drget: Cels.
b) kot jur. t.t. izključitev iz stanu, znižanje položaja, zmanjšanje veljave, degradacija: ab ordine motio Ulp. (Dig.).

2. metaf. ganjenje, duševni pretres, razdraženje, navdahnjenje: suaves motiones Ci.

3. kot fil. t.t. (prevod gr. ἐνδελέχεια): quintum genus (sc. principiorum) adhibet vacans nomine et sic ipsum animum ἐνδελέχειαν appellat novo nomine quasi quandam continuatam motionem et perennem Ci.

negōtiōsitās -ātis, f (negōtiōsus) prevod gr. πολυπραγμοσύνη vsestranska zaposlenost, vsestranska dejavnost (prizadevnost): si dicerem librum scriptum „de negotiositate“, aliud institui apud me exquirere, quod, ut dicitur, verbum de verbo expressum esset Gell.