Franja

mora² -ae, f

1. odlog, odlašanje, odlašek, zamuda, zavlačevanje, zatezanje: S., Lucr., Iuv., Sen. ph. idr., sine (ullā) morā Ci. ali nullā morā Pr. ali nullā morā interpositā C. brez odloga, nemudoma, haud mora V. takoj, nulla mora est Pl., N. lahko se takoj zgodi, est mora Pl. to preveč zamuja, je predolgočasno, iam iam nulla mora est V. zdaj se ne obotavljam več, in iudice nulla mora est O. sodnik je pripravljen, nulla in me est mora V. ali per me nulla mora est Ter. ali neque ego in morā sum L. jaz ne zadržujem, tribuni erant in morā L. tribuni so ovirali (preprečevali), non mora tibi erit in me Ter. jaz te ne bom mudil, jaz te ne bom zadrževal, hoc mihi morae est Ter. to me zamuja, zaradi tega zamujam, esse morae nuptiis Ter. zadrževati svatbo, res habet moram Ci. se odloži, je odložena, moram mihi nullam fore Ci. da se ne smem obotavljati, una moras quaerit O. želi odlog, moram trahere V. obotavljati se, alicui rei moram producere Ter. ali facere, adferre, inferre Ci. ali offerre, inicere L. odlašati s čim, moram inferre ad aliquid Ci. odložiti (odlagati) kaj, quaeris in nullo amore moram Pr. pri nobeni ljubezni ne iščeš dolgega oprezovanja = deklice te kmalu uslišijo, pati lentas obsidione moras O. zdržati počasi se vlekoče (= dolgotrajno) obleganje, inter moras Plin. iun., Suet. ali inter aliquas moras Suet. medtem, tačas. Skladi: habui paululum morae, dum … C. in Ci. ep. moral sem malo počakati, da … ; nullam moram exoriri posse, quominus diriperentur C., est aliquid in morā, quominus … L. ali ne … L. nekaj zadržuje (ovira, preprečuje), nihil in morā habuit, quominus … Vell. ni se obotavljal, nec per nos erit mora, quominus gratissimi simus Sen. ph., nulla mora facta, quin Poenus in aciem educeret L., haud ullam intercessuram moram, quin urbs ei traderetur L., nullam moram interponendam putavimus, quin videremus hominem Ci.; mora est z inf. zadrževalo (mudilo) bi: O.; mera mora est z inf. bila bi zgolj potrata časa: Pl.; longa mora est z inf. predolgo bi (nas, vas) zamujalo, toda: hoc quoque, cur ita sit, dicere nulla mora est O. ti nemudoma povem; occ.
a) (na pohodu) počitek, dan počitka, premor, odmor: L., O., nec mora nec requies V.; meton.: pars agmina cogunt castigantque moras V. in kaznujejo počasneže.
b) (v govoru) premor, premolk: Q., intervalla, morae respirationesque Ci.

2. meton.
a) razdobje, obdobje, doba, čas: Plin., molliri morā ali dolor finitus est morā O. sčasoma, polagoma, longa fuit medii mora temporis O. vmesno obdobje.
b) kar povzroča zamudo, ovira, zadržek, zapreka, prepreka; abs.: Lucr., praecipitare ali rumpere moras V. odpraviti (odpravljati), quae tantae tenuere morae? V.; z objektnim gen.: Sen. ph., Fl., restituendae Romanis Capuae mora et impedimentum es L. ti zatezaš in oviraš, Abas pugnae nodus moraque V. zadrževalec; s subjektnim gen.: Sil., Stat., Val. Fl., mora clipei, loricae, fossarum V. ovirajoč ščit, oklep, jarek.

squāmātus 3 (squāma) lúskast, luskínast, lúskav, luskàt: amator Tert., lorica Vulg. luskinast oklep; subst. squāmātus -ī, m neka riba, morda = squatus: Isid. (drugi bero squatus).

suō -ere, suī, sūtum (iz *suu̯ō; indoev. baza. *si̯uH- ši(va)ti, vezati, stikati; prim. skr. sī́vyati šiva, syū́man- šiv, vez, syūtáḥ šit, šivan, gr. κασσύω, at. καττύω krpam, čevljarim [morda spada sem tudi ὑμήν tanka koža, kita = nervus in ὕμνος pesemski stik, pesemski sklad, pesem], lat. sūtor čevljar, sūbula šilo, sl. šiti, šivati, šilo, šiv, lit. siúti ši(va)ti, siútas šit, šivan, vezen, siúlas nit, got. siujan = stvnem. siuwan ši(va)ti, stvnem. siud šiv, siula šilo, ang. sew)

1. ši(va)ti, seši(va)ti: Ambr. idr., tegumenta corporum vel texta vel suta Ci., sutis arcent male frigora bracis O.

2. stakniti (stikati), iz kosov (koscev) zložiti (zlagati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), strniti (strnjevati): Pac. ap. Fest., Varr. ap. Gell., Cels., Stat., Mart. idr., seu corticibus tibi suta cavatis seu lento fuerint alvaria vimine texta V.; od tod subst. sūtum -ī, n stik: aerea suta V. bronasti verižni oklep; pren.: ne quia suo suat capiti Ter. da ne bi povzročil (pripravil).

tegimen (starejše tegumen), sinkop. tēgmen -inis, n, pesn. obl. za prozne tegimentum, tegumentum, tēgmentum (tegere)

1. pokrivalo, ogrinjalo, odelo, odeja, odeva, odevalo, oblačilo, obleka: mihi amictui est Scythicum tegimen Ci., consertum tegumen spinis V. ali tegumen … spinā consertum T. oblačilo, tegimen pedum Col. obuvalo, obutev, Germanicus detraxit tegimen capiti T. čelada, šlem, removebitur omne tegminis officium O., tegimen leonis V. koža, loricae aliaque tegmina L. oklepi = haerentia corpori tegmina T., aëneum pectori tegumen L. oklep, textile tegmen Lucr., fluminis Laevius ap. Gell. ledeni pokrov, led; o napravah, strojih = krov, pokrov, streha: machinarum operti tegminibus Amm., tegminibus ferreis Amm.; pesn.: tegmen caeli Ci. (poet.), Lucr. nebesni svod, recubans sub tegmine fagi V. zeleni krov, zelena streha, senca bukve, vites opacae tegminibus Col., t. grani Col. = pleve, exue de paleā tegminibusque suis (sc. hordea) O. vzemi iz strokov = olušči, orobkaj, „orúži“.

2. occ. zaklon, varstvo, kritje, zaščita, obramba, ščit: tegumen exercitus L.

tergus (star. tēgus: Pl., Fr.) -oris, n (tergum)

1. hrbet: Sen. rh. idr., aurea quam molli tergore vexit ovis Pr., facilem sui tergoris ascensum praebeat Col. (o kobili).

2. sinekdoha telo, trup, hrbt(ov)ina, hrbtišče: Petr. idr., diviso tergore (sc. iuvenci) Ph., resecat de tergore (sc. suis) partem O. od hrbt(ov)ine, carnaria tria gravida tergoribus Pl., detruncavit tribus tegoribus glandia Pl., squalenti tergore serpens Sil.

3. meton.
a) hrbtna koža, koža, kožuh, krzno: tergora deripiunt costis V., septem taurorum tergora (kot ščit) V., tergus inciditur Cels.
b) obleka, oblačilo, odevalo, odev: Martis Mart. oklep.