socer, socerī, m (osnovna indoev. obl. *su̯ekuros (morda disimilirano iz *su̯ék̑ruros); prim. skr. śváśurah = gr. ἑκυρός tast = starejše sl. sveker = got. swaíhra = stvnem. swehur, srednjevisokovnem. swāger, swāgur, nem. Schwager, Schwiegervater, Schwiegersohn, lat. socrus -us [iz indoev. obl. *su̯ekrū] = skr. śvaśrúh = gr. ἑκυρᾱ́ = starejše sl. svêkra, svêkrva = got. swaíhrō) tast, ženin ali možev oče, starejše sveker: Kom., C., N., V., O., H., T. idr., nostro more cum soceris generi non lavantur Ci., socerum gener sepulturā prohibuit L., socer et socrus Icti., noster socer venit Ter. tast mojega sina, candidatus socer Ap. ki se poganja za tastovstvo, ki stremi za tastovstvom, ki si prizadeva (se trudi) biti (postati) tast, socer magnus Dig. stari tast = ded moje (tvoje itd.) soproge, socer maior P. F. pratast = praded moje (tvoje itd.) soproge; pl. socerī moževi ali ženini starši (roditelji), tast in tašča, (starejše) sveker in svekrva: L., Val. Fl. idr., Andromache ferre … solebat ad soceros (= k tastu in tašči, tj. k Priamu in Hekubi (Hekabi)) et avo puerum Astyanacta trahebat V., soceri tibi (sc. Cadmo) Marsque Venusque contigerant O. kot tast in tašča (Kadmova soproga Harmonija je bila hči Marsa in Venere); soceri tudi = oba očeta zakonske dvojice: felix Aeoliam corripe virginem nunc primum soceris, sponse, volentibus Sen. tr. — Soobl. socerus -ī, m: Pl.
Opomba: Sinkop. obl. gen. sg. socri: Ulp. (Dig.); abl. sg. socro: Ci. poet.
Zadetki iskanja
- trit-avus -ī, m (trēs in avus) oče pradedovega deda (atavus) ali prababičine babice (atavia): Icti., pater, avos, proavos, abavos, atavos, tritavos quasi mures semper edere alienum cibum Pl., quare cur scriptoris industriam reprehendas qui herois tritavum, atavum non potuerit reperire, cum ipse tui tritavi matrem dicere non possis? Varr.; metaf. pl. tritavī -ōrum, m praočetje (praočeti), pradedje (pradedi), (daljni) predniki: leporaria te accipere volo non ea quae tritavi nostri dicebant Varr.
- Abās, Abantis, m (gr. Ἄβας) Abant,
1. argoški kralj, sin Linkeja in Hipermestride, Akrizijev oče, Danajin in Atalantin ded, praded Danajinega sina Perzeja. Zaradi nekega Abantovega potovanja na Evbojo so se baje Evbojci imenovali Abantēs Abanti: Hyg., Serv. Od tod adj. Abantēus 3 (gr. Ἀβάντειος) Abantov, abantski: Argi C., Abantius 3 abantski = evbojski: aequora Stat.; patronim
a) Abantiadēs -ae, m (gr. Ἀβαντιάδης) Abantiad, Abantov potomec = Acrisius ali Perseus: O.
b) Abantias -adis, f (gr. Ἀβαντιάς) Abantiada, Abantova potomka, od tod: Abantias Abantiada tudi staro ime Evboje: Plin., Prisc.
2. grški junak pred Trojo, ki ga je Enej usmrtil in njegov ščit obesil kot posvečeno darilo v Apolonovem svetišču na Aktiju: V.
3. Enejev tovariš: V.
4. etruščanski knez iz Populonije, ki je prišel Eneju na pomoč: V.
5. neki Kentaver in dober lovec: O.
6. neki Perzejev spremljevalec: O.
7. Diomedov tovariš, ki ga je Venera spremenila v ptiča: O.
8. sin Neptuna in Aretuze: Hyg.
9. pisec spisa z naslovom „Troica“: Serv. - Acastus -ī, m (Ἄκαστος) Akast,
1. sin tesalskega kralja Pelije, Laodamijin oče, Alkestidin brat, udeleženec kalidonskega lova: O., Hyg., Val. Fl., Iust.
2. Ciceronov suženj: Ci. ep. - Achillēs, gen. -is, tudi Achillī in (pesn.) Achillĕī (iz nom. Achillĕus), dat. -ī, acc. -em in (pesn.) -ēn ali -ea, voc. -ē, abl. -e in (pesn.) -ī, m (Ἀχιλλεύς) Ahil, sin tesalskega kralja Peleja (Peleus) in Nereide Tetide (Thetis), Pirov (Neoptolemov) oče, lepi in najsilnejši gr. junak pred Trojo: Ci., V., H., O. idr.; pren. (apel.) = lep in krepek mladenič: Pl., Val. Max., Gell., alius iam partus Achilles V. Od tod
1. adj. Achillēus 3 (Ἀχίλλειος) Ahilov, ahilski: stirps V., cuspis, manes O., statuae Plin. s kopjem v roki, cothurnus Pr. tragiški vzlet pri (epskem) opevanju Ahilovih dejanj. Od tod geogr.
a) Achillēa (insula) ali Ahilis insula (= Leucē, Λευκή) Ahileja, Ahilov otok ob Boristenovem ustju z mitičnim Ahilovim svetiščem: Mel., Plin.; isti otok imenovan tudi Achillēa humus: O.
b) Achillēa -ae, f Ahileja, otok pri Samu v Egejskem morju: Plin.
c) Achillēus cursus: Plin. = dromos Achillī: Prisc. = δρόμος Ἀχίλλειος Mel. Ahilovo dirkališče (zdaj zaradi naplavin zelo spremenjeni) polotok ob Boristenovem ustju, kjer je baje Ahil priredil dirko: Plin.
č) Achillēum -ēī, n (Ἀχίλλειον) Ahilej, od Mitilenčanov zgrajena trdnjava pri rtu Sigeju v Troadi z Ahilovo gomilo: Plin. Bot.
a) Achillēa -ae, f (sc. herba) in Achillēos -ēī, f (ἡ Ἀχίλλειος sc. βοτάνη) rman, zel, katere moč ustavljanja krvi je baje prvi spoznal Ahil: Plin.
b) Achillēum -ēī, n "ahilovka", vrsta glive: Plin.
2. subst. Achillēis -idos, f Ahileida, nedokončana Stacijeva junaška pesnitev o Ahilu.
3. patronim Achillīdēs -ae, m (Ἀχιλλεΐδης) Ahilov potomec: O. - Acrisius -iī, m (Ἀκρίσιος) Akrizij, argejski kralj, Abantov (Abās) sin, Danajin oče: V., H., O., Hyg. Od tod:
1. patronim
a) Acrisiōnē -ēs, f (Ἀκρισιώνη) Akriziona, Akrizijeva hči Danaja: V. (Catal.).
b) Acrisiōniades -ae, m (Ἀκρισιωνιάδης) Akrizijev vnuk, Akrizionin sin ( = Perseus): O.
2. adj. Acrisiōnēus 3 (Ἀκρισιώνειος)
a) Akrizijev, sploh argoški, argejski: arces (= Argos) O. argejski grad.
b) Akrizionin = Danajin: amores Col., muri (= Ardea, mesto, ki ga je baje ustanovila Danaja) Sil. - Actōr -oris, m (Ἄκτωρ) Aktor,
1. ime dveh junakov pri: V.
2. Menojtijev (Menoetius Μενοίτιος) oče, Patroklov ded: Hyg.
3. oče Mesenijcev Evrita in Ktejata: Hyg. — Od tod patronim Actoridēs -ae, m (Ἀκτορίδης) Aktorid, Aktorjev potomec Menojtij ali Patrokles: O., Val. Fl.; pl. Actoridae -ārum, m = Evrit in Ktejat: O. - adoptō -āre -āvī -ātum
1. izb(i)rati si kaj, (iz)voliti si kaj, vzeti kaj, jemati kaj; s predikatnim acc.: sociam te mihi adopto Pl., is agit causam, quem sibi provincia defensorem sui iuris adoptavit Ci., adoptare sibi aliquem patronum Ci.; se alicui Plin. v last se dati komu; z neživimi obj.: amnes Amm. (o Renu) piti, virtutes veterum Lamp. oprijeti se česa, privaditi se; pesn.: Etruscas Turnus adoptat opes V. vzame za pomoč.
2. occ. koga vzeti za svojega otroka, za sina ali vnuka, posvojiti koga, posinoviti koga, redkeje koga vzeti za svojega očeta (naspr. abdicare; prim. adoptio in arrogo): Pl., Ter., Cu., Icti., Eccl. idr., aliquem T., Suet., Q., Caecilius moriens testamento Atticum adoptavit (zato se je ta imenoval Q. Caecilius Pomponianus Atticus) N., ob easdem artīs a Micipsā ... in regnum (se) adoptatum esse S. ga je Mikipsa posinovil kot naslednika za vladanje; s predikatnim acc.: ad. aliquem sibi filium Ci., aliquem sibi patrem Plin.
3. pren.
a) ker je dobil posvojenec novo (t. j. posvojiteljevo) ime, je adoptare pogosto = ime (priimek) dati ali nadeti, imenovati: „frater“, „pater“ adde; ut cuique est aetas, ita quemque facetus adopta H. kakor je kdo star, (vzemi ga vljudno v svoje sorodstvo s primernim nagovorom =) nagovori ga s primernim sorodstvenim imenom („ljubi brat“, „ljubi oče“ itd.), Baetis ... Oceanum Atlanticum provinciam adoptans petit Plin. provinco po sebi imenujoč; tako tudi ad. cognomen Vitr. ali nomen Plin. ali nomen sibi Mart., ad. aliquid nomini suo Plin. čemu po sebi dati ime, ad. aliquid in nomen regis Stat. imenovati po kralju,
b) udeležiti se česa: adoptari in bona libertatis nostrae Fl.
c) vcepiti (vcepljati), s cepljenjem pridobi(va)ti: fac ramus ramum adoptet O. fruges adoptatae Col. poet. - Adrāstus -ī, m (Ἄδραστος) Adrast,
1. argoški kralj, Argejin in Deipilejin oče in po njih tast Polinejka in Tideja. Zahvaljujoč hitrosti svojega konja Ariona je edini izmed „sedmerice pred Tebami“ odnesel celo glavo; pozneje je z epigoni odšel nad Tebe, mesto sicer razrušil, a izgubil sina Egialeja in se zato do smrti žalostil; O., Stat., Hyg., Adrastus pallens V.; od tod Adrāstēus 3 (Ἀδράστειος) Adrastov: Stat., Amm.; Adrāstis -idis, acc. -ida, f Adrastida, hči, Adrastova potomka: Stat.
2. sloviti matematik, Kizičan: Varr. ap. Aug. - Aeēta: Varr., Ci., O., Hyg. ali Aeētēs: O., Serv., gen. -ae: S. fr., O., Hyg., acc. -am: Ci., Hyg., -ēn: Val. Fl., voc. -a: Ci., Val. Fl., abl. -ā: Ci., Hyg., Iust., m (Αἰήτης iz αἶα = γαῖα; prim. Aea) Ajet(es), kralj in heros eponymos polotoka Aje (Kolhide), sin sončnega boga (Helija), brat Pazifaje in čarovnice Kirke, oče Medeje, s katere pomočjo so mu Argonavti ukradli zlato runo. Od tod
1. adj.
a) Aeētaeus 3 (Αἰηταῖος) Ajetov, ajetski: fines (= Kolhida) Cat.
b) Aeētius 3 (Αἰήτιος) Ajetov, ajetski: virgo, proles Val. Fl.
2. patronim Aeētias -adis, f (Αἰητιάς): O. = Aeētis -idis, acc. -ida, f (Αἰητίς): Val. Fl. = Aeētīnē -ēs, f (Αἰητίνη): O. Ajetida, Ajetova hči Medeja. - Aege͡us -eī, acc. -eum in -ea, m (Αἰγεύς) Ajgej, Pandionov sin, Tezejev oče, atenski kralj: O., Cat., Hyg., Iust. Od tod patronim Aegīdēs -ae, m (Αἰγείδης) Ajgeid, Ajgejev potomec, zlasti Tezej: O.
- Aēnobarbus (Ahēnobarbus) -ī, m (aēnus, ahēnus in barba) Aenobarb = "Rdečebradec", priimek Domicijevega rodu; znan je zlasti Cn. Domitius Aēnobarbus Gnej Domicij Aenobarb, Agripinin mož, Neronov oče: Suet.
- Aesculāpius -iī, m (izpos. po dor. soobl. Αἰσκλαπιός = at. Ἀσκληπιός) Ajskulap (Eskulap), mitični sin Apolona in Nimfe Koronide (Corōnis), Polidarijev in Mahaonov oče, Hironov učenec v zdravilstu in lovstvu. Homer ga omenja kot zdravnika. Pozneje so ga zaradi njegovega velikega zdravilskega znanja prestavili v nebo in ga častili kot boga zdravilstva poseb. v Epidavru. Od tod so ga po nasvetu sibilskih knjig ob kugi l. 292 prepeljali v podobi Eskulapove kače v Rim in mu postavili svetišče na Tiberskem otoku. Eskulapu je bila posvečena kača, podoba pomlajajoče se življenjske moči in zdravniške bistroumnosti. Upodabljali so ga z grčavko, kačo in torilom: Varr., Ci., L., O., T. idr. V pl. tres ali plures Aesculapii: Ci., Tert., Arn.
- Aesōn -onis, m (Αἴσων) Ajzon, Kretejev (Cretheus) in Tirejin sin, vnuk magnezijskega kralja Eola, Pelijev polbrat, Jazonov oče: O., Val. Fl. — Od tod adj. Aesonius 3 (Αἰσόνιος) Ajzonov: domus O., heros (= Iason) O.; patronim Aesonidēs -ae, m (Αἰσονίδης) Ajzonid = Ajzonov sin Jazon: H., O., Pr., Val. Fl.
- aethēr -eris, m (gr. αἰϑήρ)
1. zgornje, čistejše ozračje, eter (naspr. aër): ultimus et a domiciliis nostris altissimus omnia cingens et coërcens caeli complexus, qui idem aether vocantur Ci., ab aethere lucidissimo aër in terram usque diffusus est Sen. ph.; za stoike je eter vir plodeče toplote, prvotnega ognja: (aërem) complectitur immensum aether, qui constat ex altissimis ignibus Ci., od tod: ex terra aqua, ex aqua aër, ex aëre aether (= ogenj) Ci., inde mare, inde aër, inde aether ignifer ipse Lucr.
2. pesn. nebo: hoc, quod memoro, nostri caelum, Grai perhibent aethera Pac. ap. Ci., famā super aethera notus V., rex aetheris ... Iuppiter V., Iuppiter aethere summo despiciens V., ne forte sacer (kot bivališče bogov) tot ab ignibus aether conciperet flammas O., stellae sub aethere fixae O.; met.
a) bogovi: oneravit aethera votis V., quos evexit ad aethera virtus V., aliquem in aethera ponere O. v nebo = med bogove.
b) nebeške reči: recludam aethera O.
c) kako božanstvo obsevajoči svit: aethere plena corusco Pallas Val. Fl.
3. pesn. sinekdoha = aër, zrak: clamor ad caelum volvendus per aethera vagit Enn. ap. Varr., verberare aethera pennis V., ferar pennā per liquidum aethera H., apes trans aethera vectae V., veniens ab aethere telum V., concussus mugitibus aether V., patuit mihi pervius aether O.; occ. zrak v nasprotju s podzemljem = zgornji svet, zemlja, jasnina: tanges aethera O., vellent (mortui) aethere in alto pauperiem pati H.
4. pooseb. Aether -eris, m bog neba, Eter, mož matere Zemlje, Kajlov (Caelus) oče, kot oplajajoči bog pogosto istoveten z Jupitrom: Ci., Lucr., O., pater omnipotens Aether descendit V.; po drugih Jupitrov oče, Solov (Sol) ded: Arn.
Opomba: Gen. sg. (redko) aetheros: Stat.; acc. sg. nav. aethera, acc. aetherem (poleg aërem) šele pri Tert. in Serv.; pl. aethera pri poznih piscih. - Agēnōr -oris, m (Ἀγήνωρ) Agenor, Kadmov oče, Finejev oče ali ded, praded Didone, kot feničanski heroj po mitu Belov brat, sin Neptuna in Libije: V., O., Val. Fl. Od tod adj. Agēnoreus 3 Agenorjev: bos O. Evropin bik (ozvezdje), domus O. Kadmova, toda tecta Val. Fl. Finejeva hiša; pren.
1. feničanski: ahenum Mart., ahena Sil.
2. kartažanski: arces Sil. = Kartagina, ductor Sil. = Hazdrubal ali Hanibal, Agenorei nepotes ali subst. Agēnoreī -ōrum, m Agenorjevi vnuki = Kartažani: Sil. Patronim Agēnoridēs -ae, m (Ἀγηνορίδης) Agenorid, Agenorjev potomec = Cadmus: O., Mart. ali = Perseus: O. ali = Phineus: Val. Fl., tudi = Kartažan, Feničan: Sil. (z gen. pl. Agēnoridûm). - Aglaophōn -ōntis, m (Ἀγλαοφῶν) Aglaofont, sloveči slikar z otoka Taza okrog 90. olimpiade, Polignotov in Aristofanov oče in učitelj: Ci., Plin., Q.
- āgnāscor (adgnāscor) -gnāscī -gnātus sum (ad in nāscī nam. gnāscī, prim. gnātus)
1. rasti ob čem; z dat.: nec (viscum) aliis arboribus adgnasci plerique (dicunt) Plin., nec (gemma) ut agnata petris, sed ut apposita Plin.
2. še prirasti, še priraščati, spodrasti, spodraščati: Gell. (o kočnikih), membra animalibus adgnata inutilia sunt Plin., (pili) congeniti..., agnati Plin.; pren. o abstr.: alia simul adgnata sunt incommoda Gell., singulis orationis virtutibus vitia adgnata sunt Gell.
3.
a) jur. priroditi se, še roditi se (po očetovi smrti ali ko je oče že napravil svojo oporoko ali koga posinovil): cui filius agnatus sit, eius testamentum non esse ruptum Ci., agnascendo rumpi testamentum Ci.; pren. o posinovljencih, ki „prirasejo“ k rodbini, stopajo v rodbino: Paul. (Dig.).
b) (o živalih) še k drugim (pri)roditi se: Varr., Ulp. (Dig.). — Od tod subst. pt.pf. āgnātus (adgnātus) -ī, m
a) pozneje rojeni sin = ki se rodi za pravnim dedičem: necare quemquam ex adgnatis nefas T. izmed mlajših otrok.
b) jur. sorodnik po očetu (po krvi ali posinovitvi): Ci. idr., poseb. Icti. mente est captus atque ad agnatos et gentiles est deducendus Varr. in se mora postaviti pod varuštvo sorodnikov po očetu... - Alce͡us -eī in -eos, m (Ἀλκεύς) Alkej, Perzejev sin, Amfitrionov oče, Herkulov ded: Serv. Od tod patronim Alcīdēs -ae, voc. Alcīdē, m (Ἀλκεΐδης) Alkejev potomec = Herkul: V., H., O., Sen. tr., Aus.
- Alcinous -ī, m (Ἀλκίνοος) Alkinoj, iz Odiseje znan fejaški kralj na otoku Sheriji, Navzikajin oče, ki je gostoljubno sprejel Odiseja: O., Pr., Hyg., cautes Alcinoi O. = sherijske kleči, Alcinoi iuventes H. = nasladna, mehkužna mladina; zelo lepi so bili Alkinojevi vrtovi: Alcinoi silvae V., Alcinoi pomaria Stat.; od tod (preg.): poma dare Alcinoo O., Mart. = „posodo k lončarju nositi“.