Franja

Aratthus -ī, m (Ἄρατϑος) Arat, epirska reka: L. (tekst. var. Arachthus Araht), Plin. — Soobl. Arethō -ontis, m Aretont: L. (nekateri pišejo: Arachthus).

Arcesilās -ae, acc. -am, m (Ἀρκεσίλας) Arkezila, gr. filozof, roj. l.316 v eolski Pitani, učenec akademika Polemona, ustanovitelj srednje akademije, umrl l.241: Ci., Sen. ph., Mel. (z acc. Arcesilan, nekateri pišejo Archesilan) idr. Soobl. Arcesilāus -āī, m (Ἀρκεσίλαος) Arkezilaj: Gell.

Assabinus -ī, m Asabin, etiopski bog, ki ga nekateri istovetijo z Jupitrom: Plin.

Astaborās: Vitr. (nekateri: acc. Astoboam), in Astaborēs: Mel., Plin. (v rok. in izd. tudi Astoborās, Astoborēs) -ae, m (Ἀσταβόρας) Astabora, Astobora, Nilov rokav v Etiopiji, ki obliva vzhodno stran Merojskega (Meroē) otoka.

asticus 3 (gr. ἀστικός) mesten: vita Caecil. fr., ludi Suet. (= igre, ki so jih obhajali v rim. mestu na čast Bakhu); subst. asticī -ōrum, m mestni prebivalci, meščani (naspr. preb. na gradu, akropoli) Ci. (nekateri berejo Attici); Astici tudi naslov Pakuvijeve tragedije.

āthlon -ī, n (gr. ἆϑλον)

1. v sg. borba, boj, bojna igra: funebre Hyg.

2. v pl. Herkulove borbe in stiske (ki jih je bilo 12): Herculis athla Varr. ap. Non., Hyg.; pren. borbe in stiske ljudi nasploh: haec sunt vera athla Petr. (tako pišejo nekateri nam. rok. soobl. āthla -ae, f).

baliolus 3 (demin. iz gr. βαλιός pisan, marogast) pisan, marogast, lisast: Pl. (Poenulus V, 5, 22, kjer nekateri izdajatelji pišejo bāiiolum; gl. bāiiolus).

boārius (bovārius) 3 (bōs) goveden, goveji, volovji, volovski: forum boarium Varr., L., Val. Max., Plin., T. ali forum bovarium Varr., Ci., L. Volovski trg v Rimu med Velabrom, velikim cirkusom in Tibero: boarium forum Romae dicebatur, quod ibi venderentur boves P. F., prim.: pontibus et magno iuncta est celeberrimo Circo area, quae posito de bove nomen habet O.; arva boaria Pr. (nekateri bovaria) kraj, kjer je bil pozneje veliki cirkus, lappa boaria Plin. neke vrste repinec, volovski repinec.

Calchēdōn: L. epit., Mel., Plin. (pri njem pišejo nekateri tudi Calchadon) in slabše Chalcēdōn: S. fr., Lucan., Amm., Cl., -onis in -onos, acc. -onem in -ona, f (Καλχηδών) Kalhedon, Halkedon, mesto ob Bosporu nasproti Bizanca. — Soobl. Chalcēdona -ae, f Halkedona: Amm. — Od tod adj.

1. Calchēdonius (Chalcēdonius) 3 (Χαλκηδόνιος) kalhedonski, halkedonski, iz Kalhedona, iz Halkedona: Trasymachus Ci., smaragdus Plin. vlaknasti malahit = Calchēdonius Vulg. = chalcēdon Plin.; subst. Chalcēdoniī -ōrum, m Halkedonci, preb. Halkedona: T.

2. Chalcēdonēnsis -e halkedonski: urbs (= Chalcēdōn) Cass.; subst. Chalcēdonēnsēs -ium, m = Chalcēdoniī: Cass.

capitōlium (Capitōlium) -iī, n (s sab. l = d iz *Capitōdium: caput) prvotno zgolj apel. = „glavno torišče“, „glavno svetišče“ Jupitra, Junone in Minerve. Taka svetišča so bila prvotno v raznih staroit. mestih in so jih pozneje gradili po rim. šegi tudi v naselbinah: capitolium vetus (v Rimu) Varr., Capitolium Capuae ali Capuae Capitolium Suet. in v pl. capitolia celsa Sil., Capitolium (v Narbonu) Sid.; v cerkveni lat. = vsako pogansko svetišče: Prud. — Kot nom. propr. Capitōlium -iī, n Kapitolij

1. v ožjem pomenu najvišji vrh Tarpejskega griča v Rimu zahodno od foruma, z razkošno opremljenim svetiščem treh glav. rim. božanstev: Jupitra, Junone in Minerve; na nasprotnem vrhu je stala tudi rim. trdnjava (arx Tarpeia) in Tarpejska pečina (rupes Tarpeia), s katere so metali hudodelce: Pl., Ci., T., Serv.; zaradi treh združenih svetišč, pa tudi iz metričnih razlogov, je pri daktilskih pesnikih pogosteje v rabi pl. v pomenu sg.: hinc ad Tarpeiam sedem et Capitolia ducit V., Capitolia celsa tenebat V., aurea possedit socio Capitolia templo mater O., subit primo Capitolia nubila fumo O. Kapitolij so imeli Rimljani za nerazrušljiv in so v njem videli simbol večnosti: dum domus Aeneae Capitoli inmobile saxum accolet V., dum Capitolium scandet cum tacita virgine pontifex H.

2. v širšem pomenu ves grič s trdnjavo vred = collis Capitōlīnus (Campidoglio): Varr., Ci. (De re publ. II, 20, 36), L. (I, 38, 7). Od tod adj. Capitōlīnus 3 kapitolijski, Kapitolijski: area Varr. ap. Gell., Suet., clivus Ci., arx L., T., collis L., Mart., mons L., Iuppiter L., Q., Suet. ali samo Capitolinus Ci., ludi L. ali certamen Suet. igre na čast kapitolijskemu Jupitru, quercus Iuv. hrastov venec za zmagovalce v teh igrah; subst. Capitōlīnus -ī, m (sc. collis) Kapitolijski grič: Corn. Capitōlīnī -ōrum, m prireditelji kapitolijskih iger: Ci. ep. — Kot priimek Capitōlīnus -ī, m Kapitolijski, npr. M. Manlius Cap. Mark Manlij Kapitolijski, ki je rešil Kapitolij pred zasedbo Galcev: Aur.

Opomba: Nekateri rim. pisci (Serv., Arn.) napačno izpeljujejo besedo Capitolium iz caput Toli, torej od glave ali lobanje nekega Tola, ki so jo baje izkopali pri gradnji kapitolijskega svetišča (prim. Varr. De lingua Lat. V, 41, L. I, 55, 5).

Carnūtēs -um, m Karnutčani, kelt. ljudstvo v Galiji ob Ligeru: C., L. — Soobl. Carnūtī -ōrum, m: Tib. (I, 7, 12, kjer nekateri izdajatelji pišejo Carnūtis kot subst. gen. sg. Carnūtēs, kolekt.), Plin. (dobi se tudi Carnuteni = Karnutčani).

circumtonō -āre -tonuī (okrog koga ali česa) grmeti, bučati, vršeti, hrumeti, divjati: quā totum Nereus circumtonat orbem O. (nekateri: circumsonat), hunc circumtonuit gaudens Bellona cruentis H. grmeč okrog njega ga je omamila (svečeniki boginje Belone so si v njenem svetišču, hlineč blaznost, sami zadajali rane z noži; pesnik hoče reči: podoben je blaznim Beloninim svečenikom), c. virum armis, aulam strepitu Sil., montem in undā Cl.

Claudius (vulg. Clōdius) 3 Klavdij(ev), Klodij(ev), ime prvotno sab. rodu, ki se je l. 504 pod Ato Klavzom (Atta Clausus = Appius Claudius) priselilo v Rim in bilo sprejeto med patricije; rod je bil slaven po stanovitnosti in odločnosti, nič manj pa tudi po ošabnosti in sovraštvu do plebejcev. Pozneje se je od njega odcepila ter poplebejila veja (njen najimenitnejši rod so bili Marcellī) in nekateri Klavdiji so se imenovali Clōdiī. Izmed patricijskih Klavdijev so najznamenitejši:

1. Appius Claudius Sabinus Apij Klavdij Sabin(ec), ki se je l. 504 preselil v Rim: L., T., Suet.

2. njegov sin Appius Claudius Sabinus, konz. l. 471: L.

3. Appius Cl. Regillensis Crassus Apij Klavdij Regilski Kras, sin 2., decemvir l. 450, znan po svojem silovitem ravnanju z Virginijo: L.

4. App. Cl. Crassus, diktator v vojni s Herniki l. 362: L.

5. Ap. Cl. Caecus (Slepi), ki je kot cenzor l. 312 zgradil cesto, poimenovano po njem via Appia, in vodovod; prvi znani rim. prozaik, sloveč tudi zaradi govora, s katerim je l. 281 preprečil premirje s Pirom: Ci., L., Sen. ph., T. idr.

6. P. Cl. Pulcher Publij Klavdij Pulher, sin 5., kot konz. l. 249 je dal pri Drepanu potopiti svete kokoši: Ci., L. epit., Val. Max., Gell.

7. iz rodbine Pulhrov so poseb. znani še trije bratje
a) App. Cl. Pulcher, z Lukulom l. 70 v Aziji, Ciceronov nasprotnik; l. 49 je s Pompejem bežal pred Cezarjem in umrl na Evbeji: Varr., Ci., Lucan., Gell.
b) C. Cl. Pul. Gaj Klavdij Pulher, l.56 propretor v Aziji: Ci.
c) P. Clodius Pul. Publij Klodij Pulher, ki se je s Ciceronom zasovražil od svoje blaznosti v svetišču dobre boginje (Bona Dea) ter kot tr. pl. l. 59 izpeljal pregon svojega nasprotnika; l. 53 ga je kot kandidata za konzulstvo Milon pri pouličnem spopadu ubil: Ci., Vell., Suet. Njegova sestra Clōdia Klodija s priimkom Quadrantāria Kvadrantarija (gl. quadrantārius), poročena s Kvintom Metelom Celerom, huda Ciceronova sovražnica, je bila ljubica Marka Celija in Katúla: Ci.

8. neko Klavdijo Kvinto (Claudia Quinta) omenjajo: Ci., L., Val. Max., Aur. Kot književniki so vredni omembe:

9. Claudius Klavdij, ki je polatinil gr. pisane letopise Gaja Acilija Glabriona; prevod je bil Liviju zgodovinski vir: L.

10. Q. Cl. Quadrīgārius Kvint Klavdij Kvadrigarij, rim. letopisec, Sulov in Sizenov sodobnik, tudi vir Liviju, ki ga kratko imenuje Claudius: L., Vell., Gell.

11. Cl. Mamertīnus Klavdij Mamertin
a) sicer neznan govornik ob koncu 3. st. po Kr., napisal (ohranjen) hvalilni spis na cesarja Maksimijana in njegovega sovladarja Dioklecijana.
b) govornik v 2. pol. 4. st. po Kr., napisal (ohranjeno) zahvalnico ces. Julijanu, ki mu je podelil konzulstvo: Amm. — Za druge veje tega rodu (npr. za Marcele, Nerone) prim. ta gesla. Neronovega rodu je Tib. Claudius Drusus Nero Germanicus Tiberij Klavdij Druz Neron Germanik, kot (4.) rim. cesar (od l. 41 do 54 po Kr.) kratko imenovan Claudius, roj. l. 10 pred Kr. v Lugdunu, zastrupljen od svoje žene Agripine: Sen. ph., Plin., T., Suet. — Kot adj. Claudius (Clōdius) 3 Klavdijev (Klodijev): gens L., tribus L., V., Serv. okraj na fidenskem ozemlju, via Cl. O. stranska cesta Kasijeve ceste (via Cassia) v južni Etruriji, aqua Cl. Suet., Front. od Kaligule začeti in od ces. Klavdija zgotovljeni vodovod, lex Cl. (ces. Klavdija) T., leges Clodiae (ljudskega tribuna Klodija) Ci., porticus Claudia Mart. Od tod nadaljnje tvorbe: Claudiānus 3 Klavdijev: castra (Apija Klavdija Pulhra) L., cometes Sen. ph. za ces. Klavdija vidna, tempora (ces. Klavdija) T.; vulg. Clōdiānus 3 Klodijev (= ljudskega tribuna Klodija): crimen (njegov uboj) Ci., operae (njegovi pomagači) Ci., incendia (od njega povzročeni) Ci.; redko Claudiālis -e Klavdijev (= ces. Klavdija): flamonium T.

clāvus -ī, m (gl. claudō¹)

I.

1.
a) žebelj, klin: clavi ferrei Ca., Pl., C., Vitr., Plin., aliquid clavis configere ali religare C., clavorum cacumina Val. Max., clavi caligares ali caligarii Plin. žbice (prim.: in digito clavus mihi militis haeret Iuv.), clavi muscarii Vitr. širokoglavi žeblji, clavi cornei Ca. klini, cl. tabularis Petr., cl. trabalis Arn. gredni klin (gredni žebelj), kot znak nespremenljive usode: Necessitas clavos trabales et cuneos manu gestans H., prim.: si figit adamantinos summis verticibus diva Necessitas clavos H.; preg.: beneficium, quem ad modum dicitur, trabali clavo figere Ci. z močnim klinom pribiti = ne pozabiti je, clavum clavo eicere Ci. klin s klinom izbijati, zlo z zlom preganjati. Po starem (etr.) običaju so Rimljani označevali število let z žeblji: vsako leto 13. dne septembra je najvišji oblastnik v Rimu zabil en žebelj v steno kapele (cella) kapitolskega Jupitra (po etrur. štetju se je namreč leto začenjalo v mesecu septembru); od tod: dictatorem dicere clavi figendi causa L.; zdi se, da so kmetje tako šteli leta še v poznejši dobi: Petr. (Sat. 135, 8 in 9); od tod pren.: ex eo die clavum anni movebis Ci. ep. boš štel začetek leta.
b) occ. osnik, lunek, žebelj v kolesni osi, da se kolo ne sname: Hyg.

2. pren.
a) držaj na krmilu, met. krmilo: Q., Stat., cum... ille (gubernator)... clavum tenens quietus sedeat in puppi Ci., ipse sedens clavumque regit velisque ministrat V., clavumque ad litora torquet V.; pren.: clavum tanti imperii tenere Ci., clavum abicere Arn.
b) žeblju podobna izboklina ali taka oteklina na človeškem in živalskem telesu, bradavica, kurje oko ipd.: Cels., Col., Plin., Plin. iun.; occ. hiba ali bolezen oljk: Plin.
c) „bradavica“, spačen porod čebel: Plin. (nekateri pišejo clarus).

— II. škrlatni trak, škrlatni rob, vtkan ali prišit na rim. tuniko; senatorji in po činu najstarejši vojaški tribuni (senatorskega rodu) so nosili tuniko s širokim robom (latus cl.), vitezi in mlajši voj. tribuni pa z ozkim (angustus cl.): L., Plin., Q. idr., tunicae clavi Varr. ap. Non., latum demisit pectore clavum H. stopil je v senat, clavum mutare in horas H. oblačiti se zdaj kakor senator, zdaj kakor vitez, latum clavum induere Plin. iun. obleči senatorsko tuniko, alicui latum clavum impetrare Plin. iun., Suet. senatorstvo komu izprositi (izposlovati), angusto clavo contentus Vell., cretus paupere clavo Stat. Za cesarjev so nosili tuniko s širokim robom sploh sinovi staropatricijskih rodbin, ki so se pripravljali na državne službe: Suet., in-duiturque humeris cum lato purpura clavo O., clavi mensura coacta est O. ostal sem vitez z ozkim robom; nosili so jo tudi glasniki: Plin.; tudi na brisačah, prtih idr. so delali tak rob: Mart.; met.: latus clavus tunika s širokim robom: (ferunt Caesarem) usum... lato clavo ad manus fimbriato Suet.; tako tudi samo clavus: sumere depositum clavum fierique tribunum H. zopet postati senator in voj. tribun.

cleōnīcion -iī, n (gr. κλεωνίκιον) bot. = clinopodion: Plin. (nekateri pišejo cleopicēton).

clōdor -ārī (claudus, vulg. clōdus) ohrometi (o živalih): Plin. (nekateri pišejo cruciantur).

cōciō: Petr., P. F. ali (pravilneje) coctiō: Pl. (nekateri pišejo coactio), P. F. in (napačno) cōtiō: Lab. fr., -ōnis, m mešetar.

coix -icis, f (gr. κόϊξ) neka etiopska palma, menda sagova palma, sagovec: Plin. (nekateri pišejo acc. pl. coëcas).

congruus 3 (congruere)

1. ujemajoč se s kom, s čim, skladen, primeren; abs.: sententia Serv., colloquium Vulg., tempora Cl., latitudo Cael.; s cum: cum illa sane congruost (nekateri: congruit) sermo tibi Pl. gotovo se znaš z njo prav lepo zabavati; z abl.: nuptiae iure civili congruae Ap.; z dat.: Ap., Pap. (Dig.), Vulg., Cael., liberorum amor naturae congruus est Ap., quid tam congruum fidei Romanae quam … Ulp. (Dig.); subst. neutr. pl.: congrua mundo Cl., aetati congrua Lamp., polliciti victui congrua militibus Amm. Adv. congruē skladno: Paul., M., Cod. Th.

2. soglasen: congruo cunctae multitudinis consensu Ap.