Franja

Ariobarzānēs -is, acc. -em in-ēn, m (Ἀριοβαρζάνης) Ariobarzan, srednjeazijsko moško ime,

1. okoli l.380 Farnabazov podsatrap v Frigiji, ki se je pozneje uprl svojemu kralju Artakserksu II. in obdržal svoje kapadokijsko-pontsko kraljestvo do smrti (l.336): N.

2. satrap v Perzidi in poveljnik Darija Kodomana; premagal in pregnal ga je Aleksander Vel.: Cu.

3. ime več kapadoških in armenskih kraljev:
a) Ar. I. Φιλορωμαῖος (Rimljanoljub), l.92 od rim. senata postavljen za kralja Kapadokije, vojskoval se je z Mitridatom: Ci., L. epit., Iust.
b) njegov sin Ar. II. Philopator (Filopator, Očetoljub), kapadoški kralj, ki je imel mnogo težav z nemiri in upori svojih podanikov, umrl l.51, najbrž zahrbtno umorjen: Ci., S. fr.
c) njegov sin Ar. III., od rim. senata je bil postavljen za kralja Kapadokije, Ciceronov prijatelj l.51, ko je bil ta pretor v Kilikiji, Pompejev pristaš, l.45 na Kasijev ukaz usmrčen: Ci. ep., C.
č) armenski kralj ob Kristusovem rojstvu: T.

Aristophanēs -is, m (Ἀριστοφάνης) Aristofan,

1. najduhovitejši in najdovtipnejši ter zato najznamenitejši pesnik stare komedije v Atenah, najbrž tudi po rodu Atenec, roj. l.444, umrl l.380: Ci., H. Od tod adj.
a) Aristophanēus (Aristophanīus) 3 (Ἀριστοφάνειος) Aristofanov, aristofanski: anapaestus Ci., metrum slovničarji.
b) Aristophanicus 3 = Aristophanēus: Hier.

2. slavni gr. slovničar iz Bizanca, Eratostenov učenec in učitelj kritika Aristarha: Varr., Ci.

3. Ar. Mallōtēs Aristofan Maložan (= iz Mala v Kilikiji = Mal(l)us,Μαλλός); pisal je o kmetijstvu: Varr.

Ārruntius 3 (Ārrūns) Aruncij(ev), ime rim. rodu,

1. L. Arruntius Lucij Aruncij, govornik, zgodovinopisec, pomemben in značajen državnik, konz. l. 6 po Kr.; potem ko si je pri Tiberiju nakopal zavist in bil preganjan od Sejana in Makrona, si je l.37 po Kr. sam prerezal žile: Vell., Sen. rh., Sen. ph., Plin., T.; apel.: Arruntii T. ljudje (možje), kakršen je bil Aruncij.

2. sloviti zdravnik v času ces. Klavdija: Plin.; apel.: Arruntii Plin. možje, kakršen je bil Aruncij.

3. L. Arruntius Stella Lucij Aruncij Stela, nav. samo Stella, rim. pesnik v Domicijanovem času, Marcijalov in Stacijev prijatelj, konz. najbrž l.101 po Kr.: Mart., Stat., Sid.

4. Arruntius Celsus Aruncij Celz, nav. samo Celsus, rim. slovničar v času Antonina Pija: Prisc.

arse verse (najbrž etr.) = averte ignem: Afr. ap. P. F., P. F.

asphaltion -iī, n (gr. ἀσφάλτιον) asfaltij, rastl., ki diši po zemeljski smoli, najbrž trolista ali velika modra detelja: Plin.; v gr. pisavi pri Col.

āssus 3 (iz ārēre nam. *āsēre) posušen, suh, na suhem pripravljen = t.j. le z vročino. Od tod

1. kulin. suho (= le v lastnem soku, brez juhe ali omake) pečen, cmarjen: assa bubula Pl. pečena govedina, goveja pečenka, caro Varr., Cels., mergi assi H., res eadem magis alit iurulenta quam assa, magis assa quam frixa Cels.; subst. āssum -ī, n pečenka: ass. vitulinum Ci. telečja, assis miscere elixa H. pečene in kuhane jedi.

2. kopal. assus sol na suho (t.j. na nenamaziljeno kožo) pekoče sonce: pro isto asso sole... a te nitidum solem unctumque repetemus Ci. ep.; humor ass. Varr. le z vročino povzročena, assae sudationes Cels. suhe (potilne) kopeli, balnearia assa Ci. ep. priprave za suhe kopeli.

3. pren. suh, gol: vetula Iuv. ali nutrix Fr. „suha pestunja“ = tista, ki le varuje in vzreja, a ne doji, vox Varr. ap. Non., Asc. petje brez spremljave glasbil, tibiae Serv. piščali brez spremljave petja, lapides Serv. neobdelani; v istem pomenu najbrž tudi assa structura Vitr.

astronomicus 3 (gr. ἀστρονομικός) zvezdoslovski: disciplina, ratio, subtilitates Boet.; subst. astronomica -ōn, n zvezdoslovje (astronomija) kot spis, pesnitev: poëticōn astronomicōn libri duo (nav. imenovan „ poëtica astronomia“, v rok. „ de astronomia“) spis, najbrž Higinov.

Athēnodōrus -ī, m (Ἀϑηνόδωρος) Atenodor, gr. moško ime. Poseb.

1. Sandonov sin (ὁ Σανδώνιος), stoik iz Tarza, Pozejdonijev učenec na Rodosu. Učil je v epirski Apoloniji, kjer ga je Oktavijan poslušal in ga vzel s seboj v Rim za prijatelja in svetovalca; v Rimu je najbrž vzgajal Oktavijanovega nečaka, poznejšega ces. Klavdija. Pozneje se je vrnil v Tarz, kjer je izboljšal mestne zakone: Ci. ep., Sen. ph., Suet.

2. gr. vojskovodja, ki se je uprl zoper Aleksandra Vel.: Cu.

3. retor: Q.

4. kipar pribl. v času 94. olimpiade: Plin.

5. kipar: Plin.

Aufidius 3 Avfidij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. Cn. Aufidius Gnej Avfidij, tr. pl. l. 114, pretor l. 108, napisal je rim. zgodovino v gr. jeziku; v starosti je oslepel, vendar še deloval kot politik in znanstvenik: Ci., Plin.

2. njegov posinovljenec Cn. Auf. Orestes Aurelianus Gnej Avfidij Orest Avrelijan, konz. l. 71: Ci.

3. M. Auf. Lurco (= Požrešnik) Mark Avfidij Lurkon, kot tr. pl. l. 61 je sprožil zakon de ambitu, ki pa ni obveljal; začel je kot prvi pitati pave, s čimer si je prislužil mnogo denarja: Ci. ep., Varr., Plin.; najbrž tega istega Avf. omenjajo H. (Sat. II, 4, 24: Aufidius forti miscebat mella Falerno) kot požrešnika, Ci. (Pro Flacco 4, 10: iratus Flacco dixit M. Lurco) kot pričo v Flakovi pravdi, Suet. (Calig. 23) kot Livijinega deda.

4. T. Auf. Tit Avfidij, rim. govornik srednje mere: Ci.

5. Sex. Auf. Sekst Avfidij, rim. vitez: Ci. ep.

6. Auf. Luscus Avfidij Lusk, najvišji oblastnik (pretor) v Fundih, prej pisec, zelo nečimrn človek: Fundos Aufidio Lusco praetore libenter linquimus, insani ridentes praemia scribae H. (Fundi so bili v Horacijevem času municipij s polnim rim. državljanstvom ter so si zato sami volili svoje oblastnike).

7. Auf. Bassus Avfidij Bas, zgodovinopisec v Avgustovem in Tiberijevem času, napisal je zgodovino rim. državljanskih vojn in zgodovino rim. vojn v Germaniji (to je nadaljeval Plinij st.) Sen. rh., Sen. ph., Plin., Plin. iun., Q., T. — Od tod adj. Aufidiānus 3 Avfidijev (= Seksta Avfidija): nomen Ci. ep.

aula³ -ae, f (gr. αὐλή)

1. dvor, dvorišče: venaticus, ex quo tempore cervinam pellem (najbrž nagačenega jelena) latravit in aula, militat in silvis catulus H.; tudi = osek ali borjač (za živino, ki so jo imeli na dvorišču): Pr.; pren. zamrežen obor: Petr., omrežje: Serv. (pri katerem pa je najbrž nam. aulas treba brati caulas).

2. pesn. = atrium: aulāī (st.lat. gen. sg.) medio V. sredi atrija, lectus genialis in aula est H. = oženjen je.

3. occ. vladarski (cesarski, kraljevski, gosposki) dvor, palača, grad: Pr., Sen. ph., Sen. tr., Lucan., laeta Priami aula H., caret invidendā sobrius aulā H., puer ex aula H. paž, aulā ludere V. v palači, aula regia Vitr., Amm., Augusta Mart. cesarski dvor; pesn. pren. o bivališčih bogov: illa se iactet in aula Aeolus V., immanis... ianitor aulae, Cerberus H. vratar (Plutonove) palače; o bivališču čebel =
a) ulj: melior vacua sine regnet in aula V.
b) ležnica, v pl. tudi „lončki“: aulasque et cerea regna refingunt V.; o kačjem bivališču: funesta aula Sil. morišče.

4. met.
a) dvor = dvorniki, dvorjani, dvorništvo, dvorjanstvo: divisa et discors aula erat T., pronā in eum aulā T., aulā et novo rege potiri (v svoji oblasti imeti) T., inter ludibria aulae esse Suet., aula regia Aur.
b) bivanje na dvoru, dvorsko življenje: tristis curis et sollicitudinibus aula Val. Max., haudquaquam aulae et adsentantium accommodatus ingenio (nikakor ne pripraven za...) Cu.
c) dvorska služba: qui summam aulam tenebant Amm. najimenitnejši dostojanstveniki.
č) vladarska oblast: auctoritate aulae constitutā Ci. ep.

auscultō -āre -āvī -ātum (najbrž iz aus- in cultāre, po predevku iz clutāre : cluēre) na svoja ušesa slišati

1. (pazljivo) poslušati; abs.: ausculta, ut scias Pl., iam scies: ausculta Ter., ab auribus dicta verba audio et ausculto Varr.; z dat.: ausculta paucis, nisi molestum est Ter.; z acc.: nimis eum ausculto lubens Ter., populum Cat.

2. occ.
a) kaj poslušati in verjeti: crimina Pl.
b) prisluškovati, oprezati, paziti, čakati; abs.: hinc auscultavi procul Afr. ap. Non., iam dudum ausculto H. čakam; v pass. brezos.: auscultetur, si (pulli) pipiant Col.; z acc.: ita me di amabunt, ut ego hunc ausculto lubens Pl., omnia ego istaec auscultavi ab ostio Pl.; z odvisnim vprašanjem: hinc auscultemus, quid agat Pl.; s finalnim stavkom: ad fores auscultato..., ne quis adventor gravior abeat quam adveniat Pl.

3. pren. poslušati koga = poslušen (pokoren) biti komu; z acc.: auditis, non auscultatis tamquam pharmacopolam Ca. ap. Gell.; z dat.: auscultato filio Pl., nisi mi auscultas atque hoc ut dico facis Pl., mihi ausculta: vide, ne tibi desis Ci.; v pass. brezos.: auscultabitur Pl. zgodilo se bo.

aut, conj. disiunctiva, ločni veznik, ki razstavlja bistveno nasprotujoče si pojme (iz *auti, kor. au; prim. gr. αὖ, αὖτι zopet, αὖτε, αὖτις, αὖϑις zopet, nazaj, αὐτάρ toda, pa = lat. aut; sor. je najbrž tudi gr. αὖ-γε).

I. kadar je veznik postavljen samo enkrat

1. pri sicer bistveno različnih, a istovrednih pojmih, pa tudi pri pojmih, ki izključujejo drug drugega = ali; razstavlja besede: agri, qui arari aut coli possint Ci., nolebas aut non audebas appellare Ci., quis novit aut nosse potuit? Ci., vi aut clam Ci., quod est verum aut falsum Ci., nisi Alcibiadem vivum aut mortuum sibi tradidisset N., existumabitis, qualis illa pax aut deditio sit S., hic vincendum aut moriendum, milites, est L., ego hic a vobis desperatae victoriae aut honestae morti locum inveniam Cu.; v vprašanju: erit, inquit Brutus, aut iam est iste, quem exspectas? Ci.; razstavlja stavke: Hannibal credo erat ad portas, aut de Pyrrhi pace agebatur Ci.; razstavlja na več členov: oppidum validum prope siet aut mare aut amnis aut via bona celeberrima Ca., si (animus) deus aut anima aut ignis est Ci., tuus colonus aut vicinus aut cliens aut libertus aut quivis Ci.; v nikalnih stavkih: sine quibus nec intellegi quidquam nec quaeri aut disputari potest Ci., nullos habuit hortos, nullam suburbanam aut maritimam sumptuosam villam N., ei neque moribus neque lege aut imperio cuiusquam regebantur S. (zveze nec quaeri aut disputari, nullam suburbanam aut maritimam... villam, neque lege aut imperio so kot enote postavljene nasproti pojmom intellegi, hortos, moribus); pogosto le nadaljuje zanikano (včasih = in): neque vero qui non iisdem rebus movetur naturāque consentit, fidus aut stabilis potest esse Ci., nemo tribunos aut plebeios timebat L., neque ego hanc abscondere furto speravi... fugam, nec coniugis umquam praetendi taedas aut haec in foedera veni V. (prim. H. Carm. III, 1, 25 in nasl.); tako tudi v retoričnih vprašanjih z nikalnim pomenom: quis crederet, aut quem moveret? V.

2. stopnjuje ali razširja = ali celo, ali sploh; popravlja prejšnji pojem = ali marveč, ali pravzaprav, ali točneje (povedano); pri tem je veznik pogosto natančneje določen z različnimi adv.: non multum aut nihil mihi concessit Ci., Graeci aut ullae exterae nationes Ci., quid enim ultra differri aut teri tempus L., se consules ac dictatores aut etiam reges sperant futuros? Ci., cum de libertate aut etiam de hereditate contendunt ii Q., proditores aut potius aperti hostes Ci., de hominum genere aut omnino de animalium loquar Ci.

3. zmanjšuje ali omejuje = ali vsaj, ali pa le, ali le: quaero, num iniuste aut improbe fecerit Ci., qui habitarent in Sicilia aut qui Siciliam attigissent Ci., si (alces) quo afflictae casu conciderunt, erigere sese aut sublevare non possunt C., cuncti aut magna pars S., obrue puppes aut age diversas V.; veznik je lahko natančneje določen z ustreznimi adv.: diem vere natalem aut certe salutarem Ci., sit ergo aliquando quod placeat aut certe quod sufficiat Q., eripe mihi hunc dolorem aut minue saltem Ci. ep., Afer aut Sardus sane Ci., biduo aut summum triduo Ci., adimi vobis agros aut denique minui possessiones Ci., quod... nostros praesidia deducturos aut denique (vsaj) indiligentius servaturos crediderant C.

4. nima disjunktivne funkcije (zlasti v začetku celih stavkov = ali pa, sicer, drugače: reduc uxorem, aut quamobrem opus sit cedo Ter., nemo est iniustus, aut incauti potius sunt habendi improbi Ci., omnia... sunt ei (oratori) dicenda,... aut eloquentiae nomen relinquendum est Ci., nunc manet insontem gravis exitus; aut ego veri vana feror V., ne flectat retro sua lumina, donec Avernas exierit valles: aut irrita dona futura O., mihique, qui compertum habeo, credant; aut quidem vetustissima nave impositos... iubebo avehi Suet. ali pa jih dam prav gotovo odpeljati. — Pomni, da v vprašalnih stavkih aut nikdar ni = an, ampak
a) vprašalno uvaja le kak podrejen del ene in iste misli: voluptas melioremne efficit aut laudabiliorem virum? Ci., nonnulli dubitant de mundo, casune sit effectus aut necessitate aliqua, an ratione ac mente divina Ci.
b) ali pa vprašalno natančneje določuje predhodno vprašanje: quos accedam aut quos appellem? nationesne an reges?... an quoquam mihi adire licet, ubi non maiorum meorum hostilia monumenta pluruma sint? aut quisquam nostri misereri potest, qui aliquando vobis hostis fuerit? S.

II. kadar se veznik ponovi in odgovarja predhodnemu aut: aut — aut ali — ali, ako ne — pa vendar (pa vsaj), z ene strani — z druge strani, tudi večkrat ponovljen aut —aut—aut (—aut— aut) ali — ali — ali (— ali — ali), in to pri pojmih, ki se ali absolutno ali relativno medsebojno izključujejo: aut vivet cras Hermarchus aut non vivet Ci., aut iuguletis aut condemnetis Ci., aut suis finibus eos prohibent aut ipsi in eorum finibus bellum gerunt Ci., sperans... aut vi aut dolis sese casum victoriae inventurum S., aut prodesse volunt aut delectare poëtae H., alii autem aut naturā corporis aut consuetudine dolendi aut metu supplicii ac mortis vim tormentorum pertulerunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est aut id, quod est concretum ex his Ci.; v vprašanju: aut ille lanista omnino iam a gladio recessisse videtur aut is discipulus magistro tantulum de arte concedere? Ci.; aut—aut se lahko ponovi, vendar v drugačnem odnosu: tot annos ita vivo, iudices, ut a nullius imquam me tempore aut commodo aut otium meum abstraxerit aut voluptas avocarit aut denique (slednjič) somnus retardarit Ci.; s predhodno nikalnico ima distributivno funkcijo = niti—niti: nemo aut miles aut eques ad Pompeium transierat C. niti—niti, non nos aut ferro Libycos populare penates venimus aut raptas ad litora vertere praedas V. niti—niti, neque enim sunt aut obscura aut non multa commissa postea Ci. saj niti—niti, nec aut Persae aut Macedones dubitavere, quin ipse rex esset occisus Cu. in niti—niti, ne aut ille alserit aut uspiam ceciderit aut praefregerit aliquid Ter. in da niti—niti, ne aut de C. Laelii soceri mei aut de huius generi aut arte aut gloriā detraham Ci. (aut—aut se ponovi, vendar v drugačnem odnosu); drugi razstavni del je lahko natančneje določen z adv.: aut damnum aut certe non magnum lucrum fecerunt Ci., plebs... aut libertatem aut certe inpunitatem adepta L., qui aut non minoris aut etiam pluris emerint Ci., ego iam aut rem aut ne spem quidem exspecto Ci. ep., si aut fuissent aut omnino non fuissent Ci.; tako tudi aut—aut vero = ali — ali morda celo (večinoma iron. v vprašanjih): quem tibi aut hominem... aut vero deum... auxilio futurum putas? Ci.; pri pesnikih včasih dobimo drugačne razčlembe le zaradi variacije, npr. aut—vel: affer... Chia vina aut Lesbia, vel metire nobis Caecubum H.; prim. V. (Aen. VI, 843-845); ve—aut: nec te, tua funera mater produxi pressive oculos aut vulnera lavi V.; aut—seu: qui aut iaculo incedit melior levibusque sagittis, seu crudo fidit pugnam committere caestu V.; tako tudi aut—aut—ve, vel—vel—aut. — Ponekod stoji namesto drugega aut anakolutsko izražen člen: quasi vero aut concedatur et eadem imbecillitate et inconstantia L. Tubulum fuisse qua... P. Scaevolam; et quasi nihil... intersit Ci. (pričakovali bi aut nihil... intersit), aut pluribus propositionibus iunctis... Interim per partes dissolvitur Q. (tako tudi Lucr. VI, 714 in nasl.); tudi obratno: succedentium autem aliae de communi appellatione... aut de re denominata Q.

Opomba: Zaradi svojega pomena aut praviloma stoji na prvem mestu v stavku ali stavkovnem členu; le pesniki ga ponekod zapostavljajo: qui tandem quibus aut venistis ab oris V., aut culmine tecti turribus aut altis V., incipiam aut hortis... tuis, persequar aut studium linguae Pr., balteus aut fluxos gemmis astrinxit amictus Lucan.; vendar pa dobimo celo v najboljši prozi zvezi si aut, ut aut (nam. aut si, aut ut): si aut de industria facias..., aut cum rerum obscuritas, non verborum, facit, ut... Ci., postulabant, ut aut referrent ad senatum, aut ut auxilio esset consul civibus suis L.

Aventīnus¹ -ī, m (najbrž, kakor trdi že Varr., iz Avēns -entis, torej = Aventski) Aventin, eden sedmerih rim. gričev jugozahodno od Palatina in Celija, tudi mestni del ob njem, naseljen v času Anka Marcija: Sil., Serv. Soobl. Aventīnum -ī, n Aventin: L. Pogosto se dobi v odvisnih sklonih, iz katerih pa ni mogoče spoznati, ali je nom. Aventinus ali Aventinum): Varr., Ci., S., L. idr.; kot adj. Aventīnus 3 aventinski (Aventinski): collis Av. V. ali mons Av. Ci. idr. ali pesn. Av. iugum, Av. arx O. Aventinski grič (hrib); Av. humus, silva O., Av. Remus Pr., Diana Pr. (ker je imela na Aventinu sloveče svetišče), cerva Stat., recessus Ci. — Od tod adj. Aventīnēnsis -e aventinski: Diana Val. Max., Fest.

bacalūsiae -ārum, f najbrž neke vrste slaščica; od tod preg.: postquam omnes bacalusias consumpsi Petr. potem ko sem na vse načine zaman ugibal.

Ballista (Bālista) -ae, f Balista, gora in najbrž tudi gradišče v Ligurskih Alpah: L.

barbasculus -ī, m (najbrž demin. barbarus) precej neolikan: Gell.

barbatus 3 (barba) bradat,

1. o človeku
a) na splošno: quos aut imberbes aut bene barbatos videtis Ci. zelo bradate, z močno brado, dicere licebit Iovem semper barbatum, Apollinem semper imberbem Ci.; pesn. za označitev moške dobe: solet hic barbatos sectari senex Pl., equitare in arundine, si quem delectat barbatum (odraslega) H., Iove nondum barbato Iuv.
b) poseb. bradat Rimljan = Rimljan iz stare dobe (ko si še niso brili brade): aliquis mihi ab inferis excitandus est ex barbatis illis Ci., mos fuit apud antiquos illos et barbatos Ci.
c) barbatus magister bradati učenjak, filozof, ker so le ti nosili dolgo brado: Pers., Iuv., Mart.

2. o živalih: aquila barbata Plin. najbrž brkati ser ali jezerski orel, hirculus barbatus Cat.; pesn. subst. barbātus -ī, m bradač = kozel: Ph.

3. pren. kosmat, volnat: nux Plin.; kocast, cunjast: ne toga barbatos faciat libros Mart.

basanītēs -ae, m (gr. βασανίτης = βάσανος preizkusni kamen) bazanit, najbrž naš bazalt, trd kamen, na katerem so preizkušali trdoto brusov in možnarjev: Plin.

bāsium -iī, n (najbrž osk.-umbr. ali kelt.) poljub: Petr., basia iactare Ph., Iuv. z roko poljube nuditi, basia multa basiare Cat.

Berecyntae -ārum, m (Βερεκύνται) in Berecyntēs -um, m (Βερέκυντες) Berekinti, Berecinti, staro ljudstvo v južni Frigiji. Od tod subst. Berecyntus -ī, m (Βερέκυντος) Berekint, Berecint, gradišče ob Sangariju in gora v Frigiji: Serv. Adj. Berecyntius 3 (Βερεκύντιος) berekintski, berecintski, pesn. =
a) frigijski: Berecyntia mater V., Stat. ali samo Berecyntia V., O., Arn. berecintska mati, Berecintija = Cybele (Rhea), tractus (ob meji Karije in Libije) Plin., iuga Cl.
b) Kibelin: heros (= Midas) O. njen sin, Attis Pers. Atid, njen ljubljenec, tibia H. frigijska piščal (sprva so nanjo igrali le ob njenem slavju), tympana buxusque V. v Kibelinem in pozneje tudi v Bakhovem bogoslužju, cornu H., furores Mart. besnenje Kibelinih svečenikov; Berecyntiacus 3 Kibelin: sacerdos Prud.; Berecyntiadēs -ae, m berekintski, berecintski: venator O. najbrž Atid (Attis).